Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 128cT1pemtsanUlQzQlOERpdGV2JTIwZHJ1JUM1JUJFYmVuaWthJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmb3JkZXI9Y2hhbmdlRGF0ZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYw==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sklep III Ips 23/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek16.06.2009družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izključitev družbenika - izključitveni razlog - prepoved konkurence - konkurenčno razmerje družb - ravnanje družbenika v vlogi poslovodje - dokazno bremeKršitev konkurenčne prepovedi je treba v izhodišču imeti za utemeljen razlog za izključitev družbenika. Ravnanje posameznega družbenika, ki takšni trditvi ustreza, je namreč s stališča prizadevanja družbenikov za doseganje skupnega cilja družbe praviloma razdiralno. Vendar pa je za izključitev na tej podlagi treba ugotoviti, ali si družbi, ki sta domnevno v konkurenčnem razmerju, dejansko konkurirata (neposredno ali posredno). Sama ustanovitev potencialno konkurenčne družbe še ne pomeni dejanske konkurence.
Sklep II DoR 29/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek19.01.2010dopuščena revizija - vsebina sklepa skupščine - izključitev in izstop družbenika - sprememba družbene pogodbe - pojem ocenjene vrednosti poslovnega deleža - pomembno pravno vprašanjeRevizija se dopusti glede vprašanj: - ali je sklep skupščine o spremembi družbene pogodbe, ki opredeljuje pojem ocenjene vrednosti poslovnega deleža kot ceno, po kateri bi bil skrben gospodarstvenik pripravljen kupiti poslovni delež, upoštevajoč pri tem obseg družbinega premoženja in gospodarsko uspešnost ter potencial družbe, v slednjem primeru zlasti donosnost njenega (osnovnega) kapitala in obseg njenih prihodkov ter njun trend v zvezi s tem, upoštevajo pri tem tudi stopnjo (ne)likvidnosti kapitalskih deležev družbe z omejeno odgovornostjo in obseg udeležbe v osnovnem kapitalu, ki jo v zvezi s tem predstavlja poslovni delež izstopajočega oziroma izključenega družbenika, zakonit, oziroma, - ali je opredelitev ocenjene vrednosti poslovnega deleža, kot izhaja iz spremembe družbene pogodbe in kot je navedena v prejšnji alineji, sprejeta z izpodbijanim sklepom skupščine, v skladu z ZGD-1, - ali je takšna dispozicija (t.j. opredeljevanje...
Sodba III Ips 90/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek19.01.2010izključitev družbenika - oškodovanje družbeTožeča stranka se na domnevno škodljivo ravnanje drugega toženca ne bi smela odzvati z dodatnim oškodovanjem družbe. Zaradi napačnega ravnanja drugega družbenika se ne more razbremeniti svoje odgovornosti.
VSL Sodba I Cp 1533/2000Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek11.10.2000družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izključitev in izstop družbenika - prenehanje družbe po ZFPPod - izbris družbe iz sodnega registra med pravdnim postopkom - prekinitev postopka po samem zakonu - singularno pravno nasledstvo - aktivna legitimacija družbenika izbrisane družbe - dogovor o delitvi premoženja družbeRes je, da je tožeča stranka v tožbi navedla, da je toženec samovoljno zapustil družbo. Vendar je sodišče prve stopnje z izpiskom iz sodnega registra ugotovilo, da sta bila kot družbenika gospodarske družbe V. d.o.o. ob njenem prenehanju vpisana Z. N. (tožnik) in J. M. (toženec). Zato je pravilen zaključek, da sta bila do prenehanja V. d.o.o. družbenika oba (prim. tudi prvi in drugi odstavek 436. člena ZGD). To pa pomeni, da je treba razmerje med strankama presojati tudi po določbah prava gospodarskih družb. S prenehanjem tožeče stranke je prišlo do prekinitve postopka po samem zakonu (3. točka prvega odstavka 205. člena ZPP), kar pomeni, da bi se nadaljeval (šele), ko bi ga prevzeli pravni nasledniki (ali ko bi jih sodnik povabil, naj to storijo - prim. prvi odstavek 208. člena ZPP). Vendar gre v konkretnem primeru za specifično situacijo. Tožeča stranka je bila namreč na podlagi drugega odstavka 37. člena...
VSL sklep IV Cpg 981/2013Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek04.09.2013družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - odpoved družbene pogodbe - odrek vodenju poslovDoločba 106. člena ZGD-1 je kogentna in družbenik ne more pogodbe odpovedati drugače, kot le ob koncu poslovnega leta. Poslovno leto pa je lahko različno od koledarskega. Tako se pokaže, da je prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni upoštevalo zakonskega dneva, s katerim je pogodba odpovedana po prvem odstavku 106. člena ZGD-1, pač pa je nekritično sledilo predlogu „izstopajoče“ družbenice D. S. za njen izbris iz sodnega registra. Družbenik, ki se odreka vodenju poslov, mora o tem obvestiti preostale družbenike. Le tako njegova odpoved vodenju poslov proti družbi sploh lahko učinkuje.
VSL sodba I Cp 51/94Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek19.10.1994družbena pogodba - pogodba o skupnosti imovine - oblike sklepanja - vsebina pogodbe - sodelovanje - skupna vlaganja - stvarni vložek - delitev dobička - obličnost pogodbe - teorija realizacije - odpoved družbene pogodbe - neizvedba predlaganih dokazov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvihCivilnopravna družbena pogodba oz. družba nista urejeni v naših predpisih, zato je potrebno zanjo uporabiti pravna pravila ODZ, in sicer njegovega sedemindvajsetega poglavja - pogodba o skupnosti imovine. Bistvena značilnost družbene pogodbe je sodelovanje dveh ali več oseb z določenim namenom (paragraf 1175 ODZ). Za ustanovitev družbe ni potrebna kakšna oblika, razen v primerih, če se pogodbeni stranki oz. stranke dogovorijo, da vlagata v družbo ali vse sedanje ali vse bodoče premoženje (paragraf 1178 ODZ), za kar pa v obravnavanem primeru ni šlo. Pogodba je lahko torej ustna, ni pa nujna niti ta, saj je lahko sklenjena celo s konkludentnimi dejanji. Najmanj za slednje pa je šlo med strankama, saj toženec sam priznava, da je tožnik vložil svoj kapital in delo, ko ni več delal, pa je hodil po denar, denar - dobiček pa mu je izplačeval. Pravna pravila tudi ne predpisujejo, da bi se morala družba manifestirati navzven, niti ne, če bi šlo za tiho družabništvo,...
VSL Sklep II Cp 1242/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek11.09.2019družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izključitev družbenika iz družbe - postopek izključitve - izstop družbenika iz družbe - sodna poravnava - sodni izstop družbenika - prenehanje poslovnega deleža - prenos poslovnega deleža - izplačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža - razlaga sodne poravnave - pasivna legitimacija družbe - zastaranje - začetek teka zastaranja - konstitutiven učinek - deklaratornost vpisa v sodni register - splošni petletni zastaralni rok - triletni zastaralni rokSodno poravnavo z dne 14. 3. 2008, sklenjeno med tožnikom in drugim (preostalim) družbenikom J. K., je treba razumeti za sodni izstop tožnika iz družbe (to je tožene stranke), zaradi česar je (v skladu s prvim odstavkom 502. člena ZGD-1) prišlo do prenehanja njegovega poslovnega deleža in vseh z njim povezanih pravic ter obveznosti. Glede družbenika, ki je iz družbe izstopil, pa peti odstavek 502. člen ZGD-1 določa, da ima ta pravico do izplačila ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža po stanju ob izstopu, pri čemer mu mora družba (ki nastopa kot zavezanec) to vrednost izplačati najpozneje v treh letih od dneva izstopa z obrestmi po obrestni meri, po kateri se obrestujejo bančni denarni depoziti na vpogled. V obravnavanem primeru je tako za izplačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža pasivno legitimirana toženka. Pravnomočna sodba o izstopu družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo ima konstitutiven...
VSL Sodba I Cpg 328/2019Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek10.09.2019d.o.o. - izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev družbenika - kršitev družbene pogodbe - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - nasprotna tožba - neopravičen izostanek z naroka - konkretiziran dokazni predlogSodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da dejstvo, da je morala tožnica v skladu z določbo 513. člena ZGD-1 kar dvakrat sodno uveljavljati svojo korporacijsko pravico do vpogleda v knjige in spise družbe iz prvega odstavka 512. člena ZGD-1, saj toženec ni ugodil njenim nesporno danim predlogom za dovolitev takšnega vpogleda, nedvomno dokazuje, da je bila tožnica aktivna pri poskusu uresničevanja svoje pravice in da ji je bila ta pravica s strani toženca kršena. Tudi v zvezi z nevložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi višje sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je s tem ravnanjem toženec družbi V. povzročil škodo, saj je ravnal v nasprotju s skrbnostjo, ki se pričakuje od vestnega in poštenega gospodarstvenika po določbi 263. člena ZGD-1 v zvezi z določbo šestega odstavka 515. člena ZGD-1. Za presojo pomanjkljive skrbnosti toženca so brezpredmetne njegove navedbe, da ni pravnik. V standard skrbnosti dobrega gospodarstvenika nedvomno...
VSM Sklep I Cpg 160/2019Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek04.07.2019izključitev družbenika iz d.o.o. - pogodbena izključitev družbenika iz družbe - vpis izbrisa družbenika iz družbeRegistrsko sodišče je moralo v fazi (vsebinskega) odločanja o predlogu za vpis izbrisa družbenika na podlagi sklepa skupščine, v okviru preizkusa materialno pravnih pogojev za dovolitev vpisa (prvi odstavek 34. člena ZSReg), presojati tudi obstoj pogojev za pogodbeno izključitev družbenika. Sodišče je to storilo, pravilno pa se je sklicevalo (tudi) na določbo 501. člena ZGD-1, saj je za vsako posamezno področje odločanja o vpisu treba upoštevati tudi materialno pravne predpostavke, ki jih za vpis določa poseben zakon. Glede na navedeno je neutemeljen pritožbeni očitek, da je pogodbena izključitev družbenika (s sprejetjem sklepa skupščine) dopustna tudi v primeru, ko družbena pogodba sicer dopušča izključitev družbenika, ne določa pa pogojev in postopka izključitve. Stališče...
VSRS Sklep II Ips 78/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.06.2019družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izključitev družbenika iz družbe - postopek izključitve - izstop družbenika iz družbe - sodna poravnava - sodni izstop družbenika - prenehanje poslovnega deleža - prenos poslovnega deleža družbenika - izplačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža - razlaga sodne poravnave - pasivna legitimacija družbe - dopuščena revizijaV obravnavanem primeru sta v postopku za izključitev družbenika iz družbe edina družbenika družbe sklenila sodno poravnavo o izstopu A. A. iz družbe in prenosu njegovega poslovnega deleža na C. C. kot edinega preostalega družbenika te družbe. Po presoji Vrhovnega sodišča je treba navedeno sodno poravnavo interpretirati v luči konkretnih zadev kot izstop. Sklenjena je bila v postopku za izključitev družbenika iz družbe (z nekim popuščanjem) in kupnina ni bila dogovorjena, zato gre za izstop in ne prenos. To pomeni, da je prišlo v obravnavanem primeru do sodnega izstopa tožnika iz družbe ter prenehanja njegovega poslovnega deleža in vseh s tem deležem povezanih pravic in obveznosti.
VSC Sklep II Cpg 32/2019Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek13.03.2019začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - tožba na izključitev družbenika - regulacijska začasna odredbaČe je upnica z verjetnostjo imetnica 50 % poslovnega deleža, bi moral imeti dolžnik za njeno razrešitev kot prokuristke in za imenovanje nove poslovodje soglasje upnice kot druge, enakovredne družbenice. Ker soglasja ni pridobil, je ravnal samovoljno in je z verjetnostjo posegel v družbeniške pravice upnice. Dolžnik je z nevključevanjem upnice v soupravljanje družbe kot enakovredne družbenice tej z verjetnostjo povzročil škodo, zlasti ker zaradi tega ni bila deležna informacij o družbi, ki bi jih lahko uporabila v postopku ugotovitve in delitve skupnega premoženja. V dejanskih okoliščinah tega primera je pomen ureditvene oziroma regulacijske začasne odredbe, da se začasno uredi sporno pravno razmerje. Terjatve namreč ne ogroža le nevarnost, da sodbe ne bo mogoče izvršiti, pač pa tudi ravnanja, zaradi katerih bi sodno varstvo ostalo brez pomena – to je v primeru, če že v teku sodnega postopka za varstvo te terjatve tožniku nastane nenadomestljiva oziroma...
VSK Sklep Cpg 29/2019Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek04.04.2019pristojnost arbitraže - arbitražni sporazum - izključitev družbenika iz družbePogoj, da se nek spor rešuje na arbitražnem razsodišču, je namreč poleg obstoja arbitražnega sporazuma tudi, da gre za pravno razmerje, v zvezi s katerim stranke lahko sklenejo pogodbo o arbitraži. Spor o izključitvi družbenika po tretjem odstavku 501. člena ZGD-1 je statusni in ne premoženjskopravni spor, ki se nanaša na družbo, ustanovljeno po slovenskem pravu. O njem tudi glede na njegovo naravo ni mogoče doseči poravnave (gre za sodno izključitev, kar pomeni, da do izključitve pride šele s pravnomočnostjo sodne odločbe).
VSC Sodba in sklep Cpg 161/2018Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek07.11.2018izključitev družbenika - izločitev sodnika - združevanje pravdnih postopkov - razlogi za izključitev družbenikaNeutemeljeno je stališče, da edina družbenika ne moreta biti hkrati izključena iz družbe, kar bi pomenilo, da je družba brez družbenikov, in da naj bi bilo v nasprotju z zakonom. Materialno pravo rešuje tudi to skrajno možnost v zadnji alineji prvega odstavka 402. člena ZGD-1 v zvezi s 522. členom ZGD-1. Združevanje pravd v skladu s 300. členom ZPP je stvar materialnega vodstva sodišča prve stopnje in zavrnitev predloga za združitev ni razlog za izločitev sodnice po šesti točki 70. člena ZPP. Višina škode v postopku ugotavljanja razlogov za izključitev družbenika sama po sebi ni bistvena, saj ne gre za odškodninski spor. Tretji odstavek 501. člena ZGD-1 razlogov ne opredeljuje, ampak navaja le nekaj primerov. Vsi ti kažejo na nezakonito in nepošteno ravnanje drugih družbenikov in na njihovo krivdo. Taki primeri so res najbolj jasni, niso pa edini. Utemeljen razlog je tudi, da...
VSC Sklep II Cpg 205/2018Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek30.01.2019sprememba sedeža - izključitev družbenika - vpis v sodni registerNi zakonske zahteve po vpisu točnega naslova kot sedež, tudi če ga je skupščina sprejela. Celo bolj ekonomično je, da se vpiše le kraj, med tem ko se točni naslov za pošiljanje pošte vpiše kot poslovni naslov. Predlagatelj je predložil prečiščeno besedilo spremenjene družbene pogodbe z dne 3. 10. 2018 z ugotovitvijo višine poslovnih deležev nekdanjega družbenika in sklep skupščine z dne 1. 10. 2018, da se udeleženec s 1. 10. 2018 izključi iz družbe. Bistvena je volja družbenikov v sklepu skupščine, da se udeleženca izključi iz družbe. Ali so na skupščinah sprejeti sklepi veljavni ali pa so nični oziroma izpodbojni ni predmet tega registrskega postopka.
Sklep III Ips 118/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek02.04.2010zahteva za varstvo zakonitosti - družbena pogodba - pogodbena izključitev družbenika - posledice izključitve - vpis izključitve družbenika v sodni registerDejstvo, da v družbeni pogodbi niso urejene posledice izključitve, ne more biti razlog za zavrnitev vpisa izključitve družbenikov v register. Posledice izključitve natančno ureja 502. člen ZGD-1, ki se nanaša tako na pogodbeno kakor tudi na sodno izključitev družbenika.
VSL Sodba I Cpg 213/2017Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek24.08.2017bančna garancija - vračilo zneska - konzorcij - družbena pogodba - prenehanje družbene pogodbe - pasivna legitimacija - informativni dokaz - neupravičeno unovčenje bančne garancije - zadržanje denarnih sredstevPravna podlaga za tožbeni zahtevek iz naslova neupravičeno unovčene bančne garancije "brez ugovora" oziroma "na prvi poziv", ni 1083. člen ZOR, kot je to zmotno presodilo sodišče prve stopnje, temveč tretji odstavek 1087. člena ZOR. Sodišče prve stopnje je bilo dolžno glede na opisano trditveno podlago pravdnih strank ugotavljati, ali je bil podan temelj za unovčenje bančne garancije ter tudi, ali je bila bančna garancija unovčena v ustreznem znesku Začetek postopka prisilne poravnave nad posameznim družbenikom pa ni absolutni razlog za prenehanje družbe, saj se lahko družbeniki s prizadeto pravo osebo v nekaterih primerih sporazumejo o nadaljevanju družbe. V primeru zatrjevanja tožeče stranke, da bančna garancija ni bila unovčena upravičeno in v ustreznem znesku, je trditveno in dokazno breme o nastanku in višini te škode na toženi stranki.
VSC Sklep Cpg 185/2018Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek16.01.2019načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - enakost orožij - odvetniška družba - opravičljivi razlogi za izostanek - zdravniško opravičilo - javna listina - skrbnost dobrega strokovnjakaZdravniško opravičilo je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njem potrjuje, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za drugačno (lastno) presojo dejstev, ki se v njem potrjujejo. Nosilec spisa, odvetnik pooblaščene odvetniške družbe je torej nenadno in nepredvidljivo zbolel ter mu je bolezen onemogočala prihod na sporni narok oziroma sodelovanje pri procesnih dejanjih (zaslišanjih ključnih oseb). Drži, da morajo v takšnih primerih odvetniške družbe oziroma odvetniki ravnati s postroženo skrbnostjo (skrbnostjo dobrega strokovnjaka) in ob zadržanosti (posamičnega) odvetnika zagotoviti njegovo nadomeščanje, vendar je pričakovanje, da bodo to lahko oziroma morali storiti v vsakem primeru, prestrogo. Odvetnik odvetniške družbe oziroma nosilec spisa, ki je imel spis pri sebi, ki je vsebinsko poznal predmetni spor, ki je imel dan pred narokom s tožencem sestanek in ki se je pripravil na aktivno sodelovanje na naroku, je namreč nenadoma in...
VSC Sklep III Cpg 137/2018Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek26.09.2018tožba na ugotovitev ničnosti - tožba na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - pravni interes - delitev poslovnega deležaDružbenik ima pravni interes, da se preveri zakonitost postopanja in veljavnost prodaje lastnega poslovnega deleža v kontradiktornem sodnem postopku, sicer je izvotljena njegova pravica do pravnega varstva.
VSL Sodba I Cpg 155/2018Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek15.05.2018družba z omejeno odgovornostjo - izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev družbenika - kazenska sodba - kaznivo dejanje zlorabe položaja - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodboKaznivo dejanje, storjeno proti družbi, predstavlja utemeljen razlog za izključitev družbenika po tretjem odstavku 436. člena ZGD.
VSL Sklep IV Cpg 455/2018Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek18.07.2018zasebni zavod - izključitev ustanovitelja zavoda - sklep o izključitvi - svet zavoda - nepristojen organ - družba civilnega prava - dolžnost zvestobe - načelo vestnosti in poštenja - razlogi za izključitev - potrebnost vložitve tožbe - zmotna uporaba materialnega pravaPersonalna povezanost med družbeniki (ustanovitelji zavoda) je taka, da je treba spoštovati načelo vestnosti in poštenja ter ravnati v skladu z dobrimi poslovnimi običaji. V kolikor ima posamezni družbenik (ustanovitelj) moč vplivati na interese drugih, mu kot proti utež na drugi strani stoji nasproti dolžnost zvestobe, kot odgovornost upoštevati in si prizadevati za skupni interes družbe (smiselno zavoda). Če ustanovitveni Akt predvideva izključitev je ob smiselni uporabi prvega odstavka 999. člena OZ mogoče zavzeti stališče, da tožba v takem primeru ni potrebna. O izključitvi lahko odločijo ustanovitelji zavoda sami. Izključeni ustanovitelj zavoda pa ima pravno varstvo, to je, da sme s tožbo zahtevati razveljavitev sklepa, če meni, da ta ni utemeljen.

Izberi vse|Izvozi izbrane