Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 128cT1pemtsanUlQzQlOERpdGV2JTIwZHJ1JUM1JUJFYmVuaWthJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmb3JkZXI9Y2hhbmdlRGF0ZSZkaXJlY3Rpb249YXNj
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba II Ips 967/94Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.11.1996sprememba družbene pogodbe - povečanje osnovnega kapitala - izključitev družbenika, ki je v zamudi - izključitev in izstop družbenikaTožba na podpis pogodbe o spremembi družbene pogodbe nima utemeljitve v določbah ZGD. Stvar registrskega sodišča je, ali bo ustrezno spremembo vpisalo v register.
Sodba in sklep II Ips 350/96Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.08.1997prenehanje družbe (d.o.o.) - razlogi za prenehanje1. S tožbo ni mogoče zahtevati izvedbe likvidacijskega postopka. 2. Zahtevku za prenehanje družbe po 455/II. členu sodišče ugodi, če ugotovi, da družba ne more več v zadostni meri dosegati svojih ciljev, ali če so za to drugi utemeljeni razlogi. Ker zakon ne pove, kateri so to, je to treba presoditi v vsakem primeru posebej. Lahko so to tudi razlogi, ki so podlaga za izstop iz družbe ali izključitev iz nje. 3. Ni zakonske podlage za izključitev uporabe 2. odst. 455. člena ZGD iz razloga, da je možno urediti zadevo z uporabo kakšnega drugega ukrepa.
Sodba II Ips 375/97Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.11.1998razmerja med družbo in družbeniki - tožba na izključitev družbenika - prenehanje poslovnega deleža zaradi izključitve - vračilo tržne vrednosti deleža - pasivna legitimacijaZahtevek na izplačilo deleža družbe zaradi izključitve iz družbe je mogoče vložiti le proti družbi, ne pa proti družbenikom (437. člen ZGD).
Sklep II Ips 287/98Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.03.1999ničnost sklepov skupščine - postopek in roki uveljavljanja ničnostiNičnost sklepov skupščine d.d. ali d.o.o. se uveljavlja samo s tožbo. Z vlogami v drugih postopkih (registrskih, izvršilnih) ni mogoče obravnavati roka iz 360. čl. ZGD.
Sodba III Ips 125/2004Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek18.10.2005eventualna (navidezna) kumulacija tožbenih zahtevkov - primarni in podredni tožbeni zahtevek - tožba za izključitev družbenika - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v revizijiEventualna kumulacija tožbenih zahtevkov je le navidezna, saj gre pri primarnem zahtevku in pri podrednem zahtevku dejansko za en sam tožbeni zahtevek. Eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov namreč domneva obstoj več zahtevkov, ki so sicer v medsebojni zvezi, vendar pa so različni, in to tako različni, da bi jih bilo mogoče uveljavljati v različnih pravdah. Praviloma pa je mogoče ugoditi le enemu izmed njih, ker se medsebojno izključujejo. Rok za vložitev tožbe po tretjem odstavku 436. člena ZGD ni določen, saj gre za oblikovalno upravičenje družbenikov. Z oblikovalno sodbo se namreč spremeni dotedanje pravno stanje v družbi, torej položaj (izključenega) družbenika.
VSL sklep I Cpg 1136/97Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek11.12.1997družba z omejeno odgovornostjo - stvarni vložek - izključitev družbenika iz družbe - začasna odredbaČe je bila sklenjena pogodba o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo (ki še ni vpisana v sodni register), je podana verjetnost obstoja terjatve na izročitev stvarnega vložka (tudi če tožbeni zahtevek morda še ni pravilno oblikovan), čeprav je hkrati zahtevana tudi izključitev družbenika, ki mora izročiti stvarni vložek, iz (civilnopravne) družbe. 
VSL sklep III Cp 257/2005Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek20.04.2005izvršba - izbris firmeDružbenik, ki izpodbija domnevo iz 4. odstavka 27. člena ZFPPod in uveljavlja svojo pasivnost, mora dokazati, da je storil vse, kar bi lahko, da bi poplačal terjatev upnika, sicer odgovarja za obveznosti izbrisane družbe. Dolžnica, ki je sodelovala pri nastanku obveznosti in je vedela, da obveznosti niso poravnane, obenem pa se je zavedala svojega (50%) solastništva v gospodarski družbi tega ni dokazala, zato odgovarja za obveznosti izbrisane gospodarske družbe. 
VSK sklep I Cpg 11/2005Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek06.10.2005prenehanje družbe po skrajšanem postopku - ugovor - oškodovanecPo določilu 397.čl. v zvezi s 456.čl. ZGD lahko zoper sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku vložijo ugovor tudi družbeniki (1.odst.), sodišče pa njihovemu ugovoru ugodi, če ugotovi, da je utemeljen in bi bili družbeniki odškodovani.Oškodovanje družbenika bi kot ugovorni razlog bil utemeljen, če bi bilo takšno oškodovanje zatrjevano kot objektivna posledica samega sklepa o prenehanju družbe. 
VSL sklep I Cpg 472/2004Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek09.06.2004začasna odredba - glasovalna pravicaZačasna odredba predstavlja zavarovanje nedenarne terajtve in praviloma sploh ne sme biti identična s tožbenim zahtevkom. V konkretnem primeru zajema predlagana regulacijska začasna odredba začasen odvzem glasovalnih pravic, torej omejitev članske pravice upravljanja družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo, katerega izključitev iz družbe s tožbo uveljavlja tožeča stranka (in posledično s pravnomočnostjo sodbe odvzem vseh članskih pravic v družbi). S tem je deloma zajeta vsebina tožbenega zahtevka v predlagani začasni odredbi. 
VSL sklep IV Cpg 35/2005Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek11.05.2005izključitev družbenika iz družbeKer 1. odst. 436. člena ZGD predpisuje, da družbena pogodba lahko določi, da sme družbenik iz družbe izstopiti, ali da je lahko izključen iz družbe, ter določi pogoje, postopek in posledice izstopa oziroma izključitve, je bila za pravilno materialnopravno odločitev potrebna tudi presoja registrskega sodišča o obstoju pogojev za pogodbeno izključitev družbenika iz družbe na podlagi sklenjene družbene pogodbe predlagatelja. Vendar pa je zapis v okviru ugotavljanja pogojev za izključitev, ki opredeljuje le daljše obdobje nesodelovanja družbenika na skupščini, brez konkretizirane opredelitve časa trajanja ali števila sklica skupščine preveč splošen, da bi lahko sodišče upoštevalo ta pogoj, kot pravno veljaven za vpis sklepa o izključitvi družbenika iz družbe na podlagi sklepa skupščine. 
VSL sklep I Cpg 147/2006Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek23.03.2006začasna odredba - izključitev družbenika iz družbeUveljavljana začasna odredba toženi stranki po razumevanju pritožbenega sodišča ne daje možnosti odprave posledic v primeru pravnomočne zavrnitve tožbenega zahtevka. V predlogu za začasno odredbo na primer ni varovalke, ki bi toženi stranki zagotavljala v takšni situaciji avtomatično vzpostavitev svojega prvotnega položaja v družbi Teng d.o.o.. Posledice predlagane začasne odredbe v svojem bistvu tako niso začasne in zato tudi predlagana začasna odredba ne služi le začasni ureditvi spornih razmerij med pravdnima strankama za čas obravnavanega gospodarskega spora. 
VSL sklep III Cp 6166/2006Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek22.11.2006izbris družbe - odgovornost družbenikov - pasivni družbenikKot 50% družbenik je imel drugi dolžnik možnost in dolžnost da vpliva na poslovanje družbe in da se seznani z dejanskim obsegom premoženja in obveznostmi izbrisane družbe ter bi lahko dosegel tudi redno prenehanje družbe, zato njegov položaj nikakor ni primerljiv s položajem delavcev, ki so po sili razmer v tranzicijskem obdobju postali delničarji v prezadolženih družbah, katere so bile kasneje izbrisane iz sodnega registra, kot to skuša prikazati pritožba. Dejstvo, da drugi dolžnik svoje možnosti vpliva na poslovanje izbrisane družbe ni izkoristil, ne pomeni, da je bil pasiven družbenik v smislu ustavne odločbe, temveč pomeni zgolj to, da ni ravnal z zahtevano stopnjo skrbnosti. 
VSK sodba I Cpg 176/2005Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek26.01.2006nevezanost sodišča na pravno kvalifikacijo - uporaba angleškega prava - izključitev odgovornosti zavarovalnice - opustitev potrebne skrbnosti zavarovancaPo mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče upoštevati navedb tožene stranke le glede tega, kako je svoje navedbe pravno opredelila ampak kaj dejansko pomenijo, saj sodišče na pravno kvalifikacijo strank ni vezano. Potrebno je navedbe tožene stranke obravnavati kot ugovore dejstev, ki izključujejo odgovornost zavarovalnice, ne glede na to, kako jih je sama pravno opredelila. Zato tudi ni mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da naj bi bile te navedbe podane prepozno. 
VSL sodba in sklep I Cpg 963/2005Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek01.02.2007izključitev družbenika iz d.o.o. - istočasnost nasprotnih zahtevkov na izključitev - pravica do tožbeŠkodno ravnanje poslovodje, ki je hkrati družbenik v družbi z omejeno odgovornostjo, ne pomeni zgolj kršitve obligacijskopravnega razmerja med poslovodjo in družbo, temveč lahko pomeni hkrati tudi izpolnitev dejanske podlage za izključitev takega družbenika iz družbe. Takšnega zaključka ni mogoče ovreči niti s pritožbenimi trditvami, da je k ravnanju pritožnika prispeval tudi nasprotni družbenik. Vlogo in ravnanje drugega družbenika je namreč potrebno presojati v okviru presoje pogojev za izključitev tega družbenika, kar je bilo predmet istočasne presoje sodišča. Kakršnakoli ugotovitev s tem v zvezi pa ne izključuje utemeljenosti zahtevka na izključitev pritožnika. V skladu s 3. odstavkom 436. člena ZGD (Ur.l. RS št. 30/93 do 45/01), oziroma 3. odst. 501. čl. sedaj veljavnega ZGD-1 (Ur.l. RS 42/2006)...
VSK sodba I Cpg 365/2006Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek17.05.2007tožba na izključitev družbenika iz družbe - odsvojitev poslovnega deleža med pravdo - aktivna legitimacija - pasivna legitimacijaRazlogi, na podlagi katerih je mogoče doseči izključitev družbenika iz družbe izvirajo iz družbenikove osebne sfere, iz njegovih osebnih škodljivih ravnanj do drugih družbenikov ali v razmerju do družbe. To pravico pa lahko uveljavlja prizadeti družbenik le v razmerju do drugega družbenika in le dokler ima ta status družbenika. V trenutku, ko pa oseba, zoper katero se tak zahtevek uveljavlja nima več statusa družbenika, takemu zahtevku ni več mogoče ugoditi, saj je že pojmovno nemogoče iz družbe izključiti osebo, ki ni več družbenik. 
VSK sklep I Cp 710/2007Višje sodišče v KopruCivilni oddelek06.11.2007izdaja začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve – uvedba postopkaKer je začasna odredba instrument zavarovanja terjatve, je njen namen v preprečitvi nevarnosti, da bi bila uveljavitev terjatve tožeče stranke, če bi se izkazala v postopku za utemeljeno, po zaključku pravde otežena ali onemogočena. Glede na tako njeno funkcijo po ZIZ zadošča, da upnik svojo terjatev izkaže s stopnjo verjetnosti. 
VSC sklep Cpg 265/2006Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek11.07.2007družba z neomejeno odgovornostjo v stečaju - tožba na izključitev družbenika - pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbeZgolj dejstvo, da je nad družbo začet stečajni postopek samo po sebi še ne pomeni izgube pravne koristi za tožbo tožeče stranke kot družbenika te družbe na izključitev drugega družbenika iz družbe in ne opravičuje uporabe določbe 1. odst. 274. čl. ZPP. 
VSL sodba in sklep I Cpg 590/2006Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek12.03.2008pribava listin - predložitev listin - actio pro socio - izpodbojnost - ničnost - pravica družbenika do informacij in vpogleda - pravice manjšinskih družbenikov - izključitev družbenikaPritožbeno sodišče namreč ne soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča, da bi za dokazovanje odločilnih zatrjevanih dejstev v tem postopku tožeča stranka kot družbenica prvotožene stranke listine slednje lahko pridobila v postopku po 446. členu oziroma 447. členu ZGD. Tak postopek je sicer možen, ni pa nujen za dokazovanje dejstev z listinami, s katerimi stranka ne razpolaga. Zato so v določbah 226. do 228. člena ZPP predvidene možnosti, da se za potrebe konkretnega pravdnega postopka pridobijo listine bodisi od državnega organa ali osebe, ki ji je poverjeno izvrševanje javnega pooblastila (226. člen ZPP), bodisi od nasprotne stranke, če je listina pri njej (227. člen ZPP), ali pa od tretjega (228. člen ZPP). 
VSL sklep IV Cpg 18/2008Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek23.04.2008izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe - manjšinski delničar - izključitev družbenika iz družbe - vpis sklepa o prenosu delnic - predlog za vpis pripojitve - posledice vključitve z večinskim sklepom - primerna odpravnina - pravni interes manjšinskih delničarjev - registrska zapora - predrtje registrske zapore - iztisnitev manjšinskih delničarjevV 3. odst. 590. čl. ZGD-1 je načeloma določena registrska zapora, če poslovodstvo ne predloži izjave glede sodnih postopkov, ker so sodni postopki v zvezi z izpodbijanjem oziroma ugotavljanjem ničnosti sklepa o prenosu delnic v register še v teku. Izjema od predpisane prekinitve postopka je določena v 4. odst. 590. čl. ZGD-1, ki omogoča predrtje registrske zapore, če znatno prevladuje interes za hitro odločitev o vpisu in če so izpolnjeni drugi pogoji za vpis. Pri presoji, ali prevladuje interes za hitro odločitev, mora registrsko sodišče v skladu s 5. odst. 590. čl. ZGD-1 na eni strani tehtati pomen pravice, katere kršitev s tožbo zatrjuje manjšinski delničar, in verjetnost, da bi manjšinski delničar kot tožnik s tožbo na razveljavitev izpodbijanega sklepa o prenosu delnic ali ugotovitve njegove ničnosti uspel, ter na drugi strani škodo, ki lahko družbi, ki je uporabila zakonsko možnost izključitev manjšinskih delničarjev iz...
VSK sklep I Cpg 261/2006Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek26.10.2006vrednost spora - občutno zmanjšana sredstva za preživljanjeRes je, da se mora v primeru, ko tožeča stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost, sodišče na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti, vendar pa je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru očitno menilo, da je ta vrednost navedena v sprejemljivi višini, saj je tožbo s takšno vrednostjo spornega predmeta sprejelo v obravnavanje. Razlog za zatrjevano očitno prenizko vrednost ne bi mogel biti ta, ki ga sedaj izpostavlja pritožba, in sicer dejstvo, da je tožena stranka v nasprotni tožbi svoj, po mnenju pritožbe identičen zahtevek ovrednotila z zneskom 10.000.000,00 SIT. 

Izberi vse|Izvozi izbrane