<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

Sodba in sklep II Ips 350/96
ECLI:SI:VSRS:1997:II.IPS.350.96

Evidenčna številka:VS03235
Datum odločbe:21.08.1997
Opravilna številka II.stopnje:VSL II Cp 133/96
Področje:STATUSNO PRAVO
Institut:prenehanje družbe (d.o.o.) - razlogi za prenehanje

Jedro

1. S tožbo ni mogoče zahtevati izvedbe likvidacijskega postopka. 2. Zahtevku za prenehanje družbe po 455/II. členu sodišče ugodi, če ugotovi, da družba ne more več v zadostni meri dosegati svojih ciljev, ali če so za to drugi utemeljeni razlogi. Ker zakon ne pove, kateri so to, je to treba presoditi v vsakem primeru posebej. Lahko so to tudi razlogi, ki so podlaga za izstop iz družbe ali izključitev iz nje.

3. Ni zakonske podlage za izključitev uporabe 2. odst. 455. člena ZGD iz razloga, da je možno urediti zadevo z uporabo kakšnega drugega ukrepa.

Izrek

I. Reviziji se delno ugodi in se razveljavita:

1./ sodba sodišča druge stopnje delno - v delu, v katerem je zavrnila pritožbo tožeče stranke proti sodbi sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka na razvezo pogodbe z dne 19.9.1993 o ustanovitvi U. d.o.o. in na prenehanje obstoja družbe U. d.o.o. proti tožencema H. H. in M. D., ter glede odločitve o stroških pritožbenega postopka in 2./ sodba sodišča prve stopnje delno - v delu o zavrnitvi tožbenega zahtevka na razvezo pogodbe z dne 19.9.1993 o ustanovitvi U. d.o.o. in na prenehanje obstoja družbe U. d.o.o. proti tožencema H.H. in M.D. ter glede odločitve o stroških pravdnega postopka, ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločanje o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločitev.

V ostalem delu (glede zavrnitve tožbenega zahtevka v celoti proti toženi stranki U. d.o.o., glede zahtevka na izvedbo likvidacijskega postopka pa tudi proti tožencema H. H. in M. D.) se revizija zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Tožnik ter drugi in tretji toženec so 19.9.1993 sklenili pogodbo o ustanovitvi prve tožene stranke. Koncem leta 1995 je tožnik proti vsem trem tožencem vložil tožbo z zahtevkom,

- da se pogodba o ustanovitvi U. d.o.o. z dne 19.9.1993 razveže,

- da se opravi likvidacijski zahtevek družbe U. d.o.o.,

- da družba U. d.o.o. preneha obstojati.

Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo kot neutemeljen. Pritožbo tožeče stranke proti sodbi sodišča prve stopnje je pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Sodbo pritožbenega sodišča izpodbija tožeča stranka z revizijo, v kateri uveljavlja vse revizijske razloge. Revizijskemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne drugemu senatu pritožbenega sodišča v novo sojenje.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je delno utemeljena.

Revizija očita pritožbenemu sodišču, da je največ pozornosti namenilo razlagi 2. alinee 1. odst. 455. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. list RS štev. 30/93...82/94; v nadaljevanju: ZGD), čeprav omenjene določbe ne omenja niti pritožba niti sodba sodišča prve stopnje, tožeča stranka pa je utemeljevala tožbeni zahtevek samo na 2. odst. 455. člena ZGD.

Trditev, da pritožba ne omenja 2. al. 1. odst. 455. člena ZGD je točna samo v kolikor se nanaša na numerično oznako določbe. Njeno vsebino pa omenja. Pa tudi če je ne bi, pritožbeno sodišče ne bi kršilo nobene od določb pravdnega postopka s tem, da je razlogovanje svoje odločitve izpeljalo iz omenjene zakonske določbe. Samo to pa je storilo ter pri tem prešlo preko 5. alinee 1. odst. 455. člena ZGD na njeno izpeljavo v 2. odst. 455. člena ZGD. To izpeljavo, v okviru katere je presodilo pravilnost uporabe 2. odst. 455. člena ZGD tako, kot to določa 2. odst. 365. člena ZPP, pa revizija zamolči.

Tudi revizijski očitek, da je pritožbeno sodišče v obrazložitvi reklo, da tožeča stranka ni navedla nobenih zunanjih razlogov, ki bi upravičevali zahtevek iz 2. odst. 455. člena ZGD, čeprav naj bi jih, ni korekten. Pritožbeno sodišče je zapisalo, da tožeča stranka v tožbi ni navajala nobenih zunanjih razlogov za prenehanje družbe. To jih tudi res ni. Navajati jih je začela šele v pritožbi.

Izpodbijana sodba je obrazložena tako, da je njen preizkus mogoč. V katerem delu naj ne bi bil mogoč, ob neutemeljenih gornjih očitkih, tožeča stranka ne pove. Dobila je tudi odgovor na pritožbeno trditev, da isti pooblaščenec ne more zastopati vseh treh toženih strank (5. stran zgoraj izpodbijane odločbe). Nedovoljenost zastopanja vseh treh toženih strank po istem pooblaščencu v sporu, kakršen je ta, ne izhaja iz 9. alinee 439. člena ZGD. V zvezi z zastopanjem prve tožene stranke pa tudi ni prišlo do absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odst. 354. člena ZPP. Pooblastilo odvetniku je podpisala oseba, ki je, po navedbah tožeče stranke same, vpisana v sodni register kot direktor prve tožene stranke (tudi iz podatkov sodnega registra izhaja, da je pooblaščena za zastopanje prve tožene stranke). Vprašanje, ali je po določbah ZGD to lahko pa na pravilnost pooblastila ne vpliva.

Zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni. Ni tudi tistih, na katere mora paziti revizijsko sodišče po 386. členu ZPP po uradni dolžnosti. Zato bistvene kršitve določb pravdnega postopka ne morejo biti podlaga za ugoditev reviziji in razveljavitev izpodbijane sodbe.

Glede na navedeno reviziji tudi sicer, z vidika materialnega prava, ni bilo mogoče ugoditi, v kolikor izpodbija pravilnost odločitve, nanašajoče se na prvo toženo stranko. Tožeča stranka namreč v tožbi ni navedla dejanske podlage, ki bi utemeljevala tožbeni zahtevek proti prvi toženi stranki na razvezo pogodbe oziroma na njeno prenehanje kljub temu, da ni pogodbena stranka.

Revizija tudi ni utemeljena, v kolikor izpodbija pravilnost odločitve o zavrnitvi zahtevka na izvedbo likvidacijskega postopka zoper prvo toženo stranko. Podlaga za začetek likvidacijskega postopka namreč ni sodba, da se izvede likvidacijski postopek ampak sodba o razvezi pogodbe oziroma prenehanju družbe. Sam likvidacijski postopek pa se začne na predlog osebe, ki je izposlovala takšno sodbo. To določa 3. odst. 176. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. list RS štev. 67/93 in 39/97), drugače pa tudi ne določa 373. člen ZGD v zvezi s 456. členom ZGD.

Pač pa sta sodišči prve in druge stopnje pri svojih odločitvah izhajali iz delno zmotnih materialnopravnih stališč. Sodišče prve stopnje je menilo, da ni v skladu z načelom vestnosti in poštenja prenehanje družbe po volji družbenika, če ima ta na razpolago tudi druga sredstva za sankcioniranje nepravilnosti. S takšnim stališčem se je v bistvu strinjalo tudi pritožbeno sodišče ter pri tem v tej zadevi izhajalo iz predpostavke, da notranji razlogi - sprtost družbenikov - zadevajo samo družbenike ne pa tudi družbe, zaradi česar prideta v poštev samo izstop ali izključitev družbenika, ne pa prenehanje družbe.

Primerjava 2. odst. s 3. odst. 436. člena ZGD privede do zaključka, da so institut izstopa in razlogi zanj obrnjena slika instituta izključitve in razlogov zanjo. Razlogi zanju so navedeni primeroma. Iz njih izhaja, da ne gre samo za odnose med družbeniki, ampak tudi za odnose med družbo in družbenikom (škoda, ki jo povzroči družbeniku poslovodja, oviranje družbenika pri izvrševanju njegovih pravic s strani poslovodje, povzročanje škode družbi, oviranje rednega delovanja družbe, itd.). Razlogi za zahtevek na prenehanje družbe po 2. odst. 455. člena ZGD so navedeni precej bolj ohlapno. Zakon jih ne omejuje samo na odnose med družbeniki ali pa samo na odnose med družbo in družbenikom. To pomeni, da se lahko zahteva prenehanje družbe po 2. odst. 455. člena ZGD iz vsakega od omenjenih razlogov. Takšna zahteva pa je lahko uspešna samo takrat, če sodišče ugotovi, da družba ne more več v zadostni meri dosegati svojih ciljev, ali če so za to drugi utemeljeni razlogi. Kateri so to, zakon ne pove.

Očitno je to treba presoditi v vsakem posameznem primeru posebej.

Iz zgoraj navedenega sledi, da se razlogi za izstop oziroma izključitev iz družbe ter razlogi za zahtevo na prenehanje družbe prepletajo. Isti so zato lahko podlaga tako za izstop oziroma izključitev iz družbe kot tudi za prenehanje družbe. Tudi ni zakonske podlage za izključitev uporabe 2. odst. 455. člena ZGD iz razloga, da je možno urediti zadevo z uporabo kakšnega drugega ukrepa. Ni namreč mogoče predvideti, ali bo (bi bilo) drugačen ukrep sploh mogoče izposlovati. O zahtevku je zato treba odločiti upoštevajoč vse okoliščine primera, ki se nanašajo samo nanj.

Tožeča stranka je utemeljevala zahtevek na prenehanje družbe sklicujoč se na spore med družbeniki, kar naj bi imelo za posledico vrsto nepravilnosti pri ostalih dveh družbenikih v zvezi s poslovanjem družbe. Zatrjevala je obstoj tako imenovanih notranjih razlogov. Ti lahko vplivajo na to, da družba ne more več dosegati svojih ciljev, lahko pa imajo za posledico nekaj, kar bi bilo možno opredeliti kot "drug utemeljen razlog" za prenehanje družbe.

Pri odločanju o utemeljenosti zahtevka na prenehanje družbe z omejeno odgovornostjo nikakor ni nepomembno število ustanoviteljev. Pri večjem številu ustanoviteljev spori med posameznimi ustanovitelji najbrže ne morejo privesti do enakih posledic kot spori v primerih, ko je število ustanoviteljev majhno. Pri manjšem številu, kot je to v obravnavanem primeru pa lahko imajo spori med njimi, zlasti še če je direktor družbe eden od njih in gre za hujše spore trajne narave, za posledico situacijo iz 2. odst. 455. člena ZGD. Samo preglasovanje enega družbenika s strani drugih sicer res ni razlog za prenehanje družbe. Če pa prihaja do stalnega preglasovanja zaradi sporov, situacije pa ni mogoče korigirati s spremembo pogodbe ker ni mogoče doseči tričetrtinske večine (primerjaj: 1. odst. 450. člena ZGD), bi to lahko bil tudi razlog za razvezo pogodbe.

Za presojo, ali je zahtevek na razvezo pogodbe utemeljen, tudi ni brez pomena odnos družbenikov do družbe. Ta bo prišel do izraza v oblikovanju zahtevka. Ob izpolnitvi predpostavk iz 2. oziroma 3.

odst. 436. člena ZGD družbenik ni dolžan izstopiti iz družbe, niti ni dolžan zahtevati izključitev drugega družbenika iz družbe ("sme"

zahtevati izstop ali izključitev). To bo storil, če želi ohraniti družbo pri življenju. V nasprotnem primeru bo zahteval prenehanje družbe. Stvar drugih družbenikov, ki žele ohraniti družbo pri življenju pa je, da zahtevajo izključitev iz družbe tistega družbenika, ki zahteva prenehanje družbe. Če so to storili, bo treba z obravnavanjem utemeljenosti zahtevka na prenehanje družbe počakati do zaključka spora o zahtevku za izključitev iz družbe. Če pa tega niso storili, bo vsekakor treba presoditi, ali je zahtevek za prenehanje družbe utemeljen, pri čemer ne bo nepomemben odnos ostalih družbenikov do nadaljnjega obstoja družbe.

Sodišči druge in prve stopnje vseh teh okoliščin nista upoštevali izhajajoč iz zmotne razlage 2. odst. 455. člena ZGD ter razmerja med to zakonsko določbo in 2. oziroma 3. odst. 436. člena ZGD. Ker zaradi tega vsa dejstva, pomembna za odločitev v sporu niso bila ugotovljena, je revizijsko sodišče reviziji tožeče stranke v obsegu, izhajajočem iz izreka sodbe, na podlagi 2. odst. 395. člena ZPP ugodilo, razveljavilo sodbi sodišč druge in prve stopnje v ustreznem delu in v tem delu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ko bo to dejansko stanje v zgoraj nakazani smeri popolneje ugotovilo, bo lahko materialnopravno pravilno odločilo.

Odločitev o stroških postopka temelji na 3. odst. 166. člena ZPP.


Zveza:

ZGD člen 373, 436, 436/2, 436/3, 439, 439-9, 455, 455/2, 456. ZPPSL 1993 člen 176, 176/3.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy00Mzc5