<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL Sodba I Cpg 281/2017
ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CPG.281.2017

Evidenčna številka:VSL00003350
Datum odločbe:20.09.2017
Senat, sodnik posameznik:Vesna Jenko (preds.), Nada Mitrović (poroč.), Renata Horvat
Področje:PRAVO DRUŽB
Institut:družba z omejeno odgovornostjo - izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev družbenika - posebne okoliščine primera - prenehanje družbe (d.o.o.) - razlogi za prenehanje

Jedro

Izključitev družbenika iz družbe je eden izmed ukrepov za regulacijo porušenih odnosov družbenikov pri upravljanju družbe. Za odločitev o izključitvi družbenika niso pomembna dejanja poslovodje, pač pa dejanja družbenika v zvezi z upravljanjem družbe.

Neutemeljene so pritožbene trditve, da zato, ker družba ne posluje, ne obstaja več pravni interes nobenega od družbenikov za tožbo na izključitev družbenika iz družbe. Dokler družba z omejeno odgovornostjo ne preneha, obstaja tudi pravni interes družbenikov za sodno izključitev družbenika - kršitelja iz družbe.

V primeru kot je obravnavani, izključitev enega družbenika iz družbe dejansko predstavlja sredstvo za ohranitev družbe, ki bi sicer lahko prenehala.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek po tožbi, da se družbenik A. A. s pravnomočnostjo sodbe izključi iz družbe N. d. o. o. (I. točka izreka). S pravnomočnostjo sodbe je iz družbe N. d. o. o. izključilo družbenika Z. A. (II. točka izreka) in mu še naložilo, da plača nasprotni pravdni stranki pravdne stroške v višini 1.140,96 EUR (III. točka izreka).

2. Izključeni družbenik Z. A. se je zoper sodbo pritožil iz "vseh" pritožbenih razlogov in sodišču druge stopnje predlagal, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi zahtevku po tožbi, zavrne pa zahtevek po nasprotni tožbi, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, v vsakem primeru pa naloži toženi stranki plačilo vseh stroškov postopka.

3. Tožena stranka (tožeča po nasprotni tožbi) je na pritožbo odgovorila, da ni utemeljena. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da jo zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Družba z omejeno odgovornostjo je družba, katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov (prvi odstavek 471. člena ZGD-1). Na podlagi osnovnega vložka in sorazmerno z njegovo vrednostjo v osnovnem kapitalu pridobi družbenik svoj poslovni delež, ki je izražen v odstotkih (prvi stavek drugega odstavka 471. člena ZGD-1). Tožnik in toženec sta družbenika družbe N. d. o. o., vsak s poslovnim deležem v višini 50%.

6. ZGD-1 v tretjem odstavku 501. člena določa, da sme vsak družbenik s tožbo zahtevati, da se drug družbenik iz družbe izključi, če obstajajo za to utemeljeni razlogi. V zakonu so ti razlogi navedeni primeroma (ne pa taksativno) in sicer, če drug družbenik povzroča družbi ali družbenikom škodo, če ravna v nasprotju s sklepi skupščine, če ne sodeluje pri upravljanju in s tem ovira redno delovanje družbe ali uresničevanje pravic drugih družbenikov ter če sicer krši pogodbo.

7. Namen izključitve družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo je preprečiti tista ravnanja, ki nasprotujejo soglasni volji družbenikov, da skupaj, po vnaprej določenih pravilih upravljajo družbo, za kar so se zavezali z družbeno pogodbo. Za izključitev družbenika iz družbe morajo obstajati utemeljeni razlogi, na podlagi katerih je mogoče zaključiti, da zaradi ravnanj družbenika, ki se izključuje, ni več mogoče doseči pri drugih družbenikih potrebnega zaupanja pri skupnem upravljanju družbe. Izključitev družbenika iz družbe je eden izmed ukrepov za regulacijo porušenih odnosov družbenikov pri upravljanju družbe.

8. Obravnavana zadeva je posebna zaradi več razlogov:

- družbenika iz družbe izključujeta drug drugega (tožnik je tožbo vložil februarja 2004, toženec pa je vložil nasprotno tožbo septembra 2004),

- družbenika sta v razmerju oče in sin, s tem, da je sin neodplačno pridobil svoj poslovni delež od matere po njeni razvezi s tožnikom

- sodišče prve stopnje je izdalo sodbo v sporu po skoraj 13 letih od vložitve tožbe, tek predmetnega postopka pa je bil namenjen rešitvi spora po mirni poti (glede na izkazan interes pravdnih strank) in ugotavljanju vrednosti družbinega premoženja, vendar pravdni stranki spora nista uspeli rešiti sami po mirni poti,

- v času spora o izključitvi iz družbe oče in sin nista uspela pomiriti niti njunih osebnih zamer,

- družba ne posluje več, ne oddaja letnih poročil, ima pa upnike in premoženje.

9. Neutemeljene so pritožbene trditve, da zato, ker družba ne posluje, ne obstaja več pravni interes nobenega od družbenikov za tožbo na izključitev družbenika iz družbe. Družba namreč še ni prenehala iz nobenega razloga iz prvega odstavka 521. člena ZGD-1. Trditve, da družba ne posluje in da ni več mogoče doseči ciljev družbe, niso razlog za prenehanje družbe po samem zakonu. Zaradi navedenega razloga bi moralo o prenehanju družbe odločiti sodišče (drugi odstavek 521. člena ZGD-1), pritožnik pa ni priložil sodbe, iz katere bi izhajalo, da je družba N. d. o. o. prenehala. Dokler pa družba z omejeno odgovornostjo ne preneha, obstaja tudi pravni interes družbenikov za sodno izključitev družbenika - kršitelja iz družbe.

10. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da je z dokazi nepodprt zaključek sodišča prve stopnje o tem, da je Z. A. kot družbenik in direktor družbo s svojim poslovanjem pripeljal na rob propada. Poleg tega za odločitev o izključitvi družbenika niso pomembna dejanja poslovodje, pač pa dejanja družbenika v zvezi z upravljanjem družbe. Tudi iz odgovora na pritožbo smiselno izhaja, da tožena stranka (tožeča po nasprotni tožbi) pritrjuje pritožniku, da družba po nastopu gospodarske krize v letu 2009 ni bila več sposobna slediti spremembam na trgu in da je bil to razlog, ki je v končni fazi pripeljal do tega, da je podjetje prenehalo opravljati dejavnost, zaradi katere je bilo ustanovljeno.

11. Ali je imel družbenik na razpolago vse informacije o družbi, za odločitev o utemeljenosti zahtevka na izključitev družbenika iz družbe, ni pomembno. Družbenik svojo pravico do informacij uresničuje in izvršuje v razmerju do družbe in ne do družbenika. Zato so zmotni razlogi sodišča prve stopnje, ki temeljijo na zaključku, da sodna odločba, izdana na predlog družbenika A. A., predstavlja utemeljen razlog za izključitev Z. A. iz družbe (primerjaj s sodbo VS III Ips 10/2012 z dne 25. 3. 2014).

12. Kljub temu pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Tožeča stranka po nasprotni tožbi je v nasprotni tožbi očitala toženi stranki po nasprotni tožbi oviranje uresničevanja pravic A. A. kot novega družbenika (oziroma pridobitelja poslovnega deleža od bivše žene Z. A.). Trditve v pritožbi, da je bil pritožnik k temu primoran, kažejo na izbiro samopomoči kot načina reševanja medsebojnih sporov pri upravljanju družbe, ki pa je sodišče ne more upoštevati pritožniku v prid. V primeru kot je obravnavani, izključitev enega družbenika iz družbe dejansko predstavlja sredstvo za ohranitev družbe, ki bi sicer lahko prenehala. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje v zvezi z razlogi za izključitev Z. A., ki so usmerjeni v prenehanje in ne v obstoj družbe, upoštevalo da kot družbenik in direktor zadnji dve leti pred odločitvijo o tožbenem zahtevku ni poskrbel, da bi družba oddajala letna poročila zaradi objave na AJPES, zaradi česar je bil nad družbo že dvakrat začet postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ki je bil ustavljen na ugovor A. A. in upnikov, medtem ko Z. A. ugovora proti izbrisu ni vložil in s tem kot družbenik ni izkazal interesa za obstoj družbe. Na pomanjkanje interesa za nadaljnje iskanje rešitev za stabiliziranje podjetja je sodišče prve stopnje sklepalo tudi na podlagi dejstva, da je Z. A. v letu 2016 vložil predlog za začetek stečajnega postopka nad družbo N. d. o. o., ki pa ga po pozivu sodišča ni dopolnil in je bil zato njegov predlog zavržen. Te okoliščine je sodišče, poleg drugih razlogov za izključitev, ki jih je tožeča stranka po nasprotni tožbi očitala Z. A., upoštevalo pri odločitvi, da se iz družbe izključi Z. A., ne pa A. A. Po oceni pritožbenega sodišča pa jih pritožnik ni uspel omajati.

13. Pritožnik neutemeljeno izpodbija razloge sodišča prve stopnje za zavrnitev zahtevka za izključitev družbenika A. A. iz družbe. Iz 8. točke obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je tožnik utemeljeval svoj zahtevek na izključitev toženca iz družbe na podlagi njegovih dejanj v letu 2004. Tožnik je tožencu očital uničenje poslovne dokumentacije podjetja z uničenjem računalniškega programa podjetja, fizično odstranitev dokumentacije iz podjetja, kar vse naj bi povzročilo popoln zastoj dela v podjetju in zastoj pri pridobivanju ISO standarda podjetja. Trdil je, da je podjetju vsilil zaposlitev prijateljice K., ki je prejemala celo leto plačo, čeprav je delala zgolj tri mesece. Očital mu je tudi nekomunikacijo z zaposlenimi in poslovnimi partnerji, zaradi česar je podjetje že izgubilo nekaj poslovnih partnerjev. Do zaposlenih je bil toženec agresiven in so se ga zaposleni bali, fizično naj bi se lotil tudi tožnika, ki ga je mučil tudi psihično. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil tožbeni zahtevek zoper A. A. zaradi plačila odškodnine na podlagi iste trditvene in dokazne podlage že v letu 2010 pravnomočno zavrnjen (V Pg 272/2004). Neutemeljeno pritožnik izpodbija razloge sodišča prve stopnje glede zaključka, da tožnik ni izkazal, da je toženec z očitanimi protipravnimi ravnanji povzročil družbi škodo. V konkretnem primeru je nesporno, da je družba N. d. o. o. proti družbeniku A. A. vložila odškodninsko tožbo in da je bil njen zahtevek zoper toženca pravnomočno zavrnjen. Zmotno je pritožbeno stališče, da sama povzročitev škode ni pomembna, pač pa le škodljiva ravnanja. Škodljiva ravnanja morajo biti taka, da rezultirajo v povzročitvi škode, pritožnik pa sam priznava, da družba škode oziroma njene višine v sporu zoper toženca ni izkazala. Zato pritožba v tem delu ni utemeljena. Prav tako pritožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da pri zavrnitvi zahtevka o izključitvi družbenika A. A. iz družbe ni upoštevalo dejstva, da je bila s pravnomočno sodbo ugotovljena ničnost pogodbe o prenosu premičnin družbe, ki jo je toženec sklenil kot zakoniti zastopnik družbe na svoj osebni račun. Nični posli, ki jih je sklenil A. A. kot zakoniti zastopnik družbe, so prav gotovo škodljivi, vendar pri razlogih za izključitev družbenika iz družbe niso pomembni, ker so utemeljeni le tisti razlogi, ki se nanašajo na osebo družbenika, v konkretnem primeru pa se očitki nanašajo na A. A. v vlogi zastopnika družbe.

14. Glede na dolgotrajen tek postopka je sodišče prve stopnje pri odločitvi upoštevalo tudi bistveno spremenjeno dejansko stanje ob izdaji odločbe od tistega ob vložitvi obeh tožb. S tem se pritožbeno sodišče strinja, saj ni mogoče v vsakem primeru prezreti interesa družbenika kršitelja, da ob spremembi svojih ravnanj v družbi ostane. Družbeniki imajo možnost preizkusiti še druge možnosti medsebojne ureditve razmerij, kot je na primer ponudba družbeniku, da proda svoj poslovni delež, ali da iz družbe izstopi1 in v tej smeri so očitno v obravnavanem sporu tudi potekali poskusi mirne rešitve spora, ki pa do odločitve pritožbenega sodišča žal niso bili uspešni.

15. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pritožbene trditve, ki so bile pomembne za odločitev o pritožbi. Ker pritožnik ni uspel izpodbiti pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, sodišče prve stopnje pa je pravilno uporabilo materialno pravo in ni storilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

16. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, tudi do povrnitve pritožbenih stroškov ni upravičena (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

-------------------------------
1 Prelič S., Zabel B., Ivanjko Š., Podgorelec P. in Kobal A. : Družba z omejeno odgovornostjo, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 223


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 501, 501/3, 521, 521/1, 521/2
Datum zadnje spremembe:
07.11.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEyNTE5