<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sklep IV Cp 1109/2018
ECLI:SI:VSLJ:2018:IV.CP.1109.2018

Evidenčna številka:VSL00011760
Datum odločbe:21.05.2018
Senat, sodnik posameznik:Bojan Breznik (preds.), Alenka Kobal Velkavrh (poroč.), Dušan Barič
Področje:DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
Institut:nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - določitev ukrepov prepovedi nasilnih dejanj - prepoved določenih dejanj ali zapoved opustitev - začasna ureditev spornega razmerja - drugačna presoja ugotovljenih dejstev - sprememba izpodbijane odločbe - zavrnitev predloga - pojem nasilja v družini - načelo sorazmernosti - psihično nasilje - ekonomsko nasilje - izpolnitev zakonskih pogojev - način sporočila

Jedro

Videnje zadeve posameznega SMS-a, ki je posledica konfliktnega odnosa med nepravdnima strankama, in čustveno doživljanje stresnih situacij, do katerih prihaja med nepravdnima strankama, ne pomeni tiste ravni psihičnega nasilja, ki bi utemeljevala poseg v pravice nasprotnega udeleženca ter izdajo ukrepov. Tudi iz vsebine ostalih predloženih medsebojnih SMS pritožbeno sodišče ne vidi s strani nasprotnega udeleženca izraženega stališča oz. mnenja, ki bi objektivno lahko poseglo v predlagateljičino pravico do dostojanstva oz. v njene druge osebnostne pravice, ali da bi bila predlagateljica v kakršnemkoli podrejenem položaju. Tudi s strani prvega sodišča zaznana nestrpnost nasprotnega udeleženca v sporočilih ne zadostuje za izrek izrečenih ukrepov prepovedi.

Neplačilo stroškov bivanja predlagateljice v solastni stanovanjski hiši, in kreditne obveznosti, ki izhaja iz skupnega premoženja, ni mogoče uvrstiti pod pojem nasilja nad predlagateljico.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep z dne 4. 2. 2018 se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da se tudi v preostalem delu zavrne predlog predlagateljice za izdajo ukrepov po ZPND.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 19. 3. 2018 se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da je predlagateljica dolžna nasprotnemu udeležencu povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 269,95 EUR, v 15 dneh od prejema sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

III. Predlagateljica nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Predlagateljica je dne 9. 2. 2017 vložila predlog za izdajo ukrepov po ZPND. V predlogu je navajala, da je nasprotni udeleženec nad njo že od leta 2001 dalje izvajal fizično, psihično in ekonomsko nasilje, po razvezi in izdani začasni odredbi z dne 14. 9. 2015 v zadevi P 1340/2015 – IV, ki je veljala do pravnomočnosti navedenega postopka, pa še vedno trpi zaradi psihičnega in ekonomskega nasilja nasprotnega udeleženca. Psihično nasilje nasprotni udeleženec izvaja: - preko SMS sporočil; - blati njeno dobro ime pri znancih; - sina odpelje od doma ter ga pripelje šele pozno zvečer, ne da bi jo predhodno obvestil, - dne 25. 7. 2016 je odpeljal na dopust takrat že polnoletno hči A., a je po končanem terminu ni vrnil k materi, temveč jo je 31. 7. 2017 odpeljal na policijsko postajo X, kjer je morala podati izjavo, da je polnoletna in da si želi živeti z očetom; - pojavi se pred vhodnimi vrati stanovanjske hiše, zvoni in zahteva otroke. Nad njo izvaja tudi ekonomsko nasilje tako, da: - jo onemogoča pri njeni pravici družbenice skupne zavarovalne družbe ter ji ne izplačuje dobička,- prenehal je plačevati kredit; - sama mora kriti stroške vzdrževanja hiše in urejanje okolice. Vse navedeno vrši iz maščevanja z namenom, da bi mu prepustila skupno premoženje. Dne 6. 2. 2017 je bila začasna odredba glede izselitve nasprotnega udeleženca iz stanovanjske hiše odpravljena, zato se predlagateljica boji, da se bo udeleženec vselil nazaj v stanovanje. S tem bi bila resno ogrožena varnost in zdravje nje same in mladoletnega C.

2. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 4.2.2018 nasprotnemu udeležencu za obdobje 12 mesecev od pravnomočnosti sklepa prepovedalo vstopiti v stanovanje v X, katerega solastnik je, in navezovati stike s predlagateljico na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo (razen v primeru izvajanja stikov mladoletnega C. z očetom, ko bosta starša komunicirala preko MMS le glede koristi mladoletnega C. in hčere A.) in tudi preko tretjih oseb. V presežku je predlog predlagateljice zavrnilo.

3. Zoper takšno odločitev (smiselno v ugodilnem delu) je pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku2 vložil nasproti udeleženec. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi (pravilno: spremeni) tako, da predlog predlagateljice zavrne, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da so trditve predlagateljice in prič, na katere je sodišče oprlo svojo odločitev, popolnoma absurdne in nedokazane in kažejo na zlorabo predmetnega postopka ter nepošteno pravdanje, sploh ob upoštevanju pravnomočne oprostilne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani VIII K 000 z dne 25. 11. 2017, iz katere izhaja, da je bil nasprotni udeleženec pravnomočno oproščen kaznivega dejanja nasilja v družini, česar sodišče pri odločitvi ni upoštevalo. Navedeno kaže kvečjemu na nasilje predlagateljice nad nasprotnim udeležencem, ki ga vrši z vlaganjem krivih ovadb in tožbami v drugih postopkih, vse iz maščevanja zaradi njunega propadlega razmerja. Sodišče je svojo odločitev oprlo zgolj na nekaj predloženih SMS sporočil in na izpovedbo predlagateljice in njenih bližnjih (mama, očim, itd.), ki imajo kot pristranske priče nedvomno interes za zmago predlagateljice. Sodišče SMS sporočil nasprotnega udeleženca sploh ni obravnavalo celovito in v luči slabega in porušenega odnosa med strankama in prav tako ni upoštevalo provokacij in SMS sporočil predlagateljice, ki so bili povod takšne ravni komunikacije med strankama. Sodišče je neutemeljeno štelo, da večja količina poslanih SMS sporočil pomeni nasilje, pri čemer nasprotni udeleženec pojasnjuje, da sta si stranki ravno zaradi slabe komunikacije in hitre eskalacije v prepir, pošiljali sporočila (ena drugi) in je bil takšen način komuniciranja celo dogovorjen v postopku II N 000. Po mnenju nasprotnega udeleženca poseben prizvok, zaradi katerega naj bi se predlagateljica počutila v podrejenem položaju, kot je to zapisalo sodišče v obrazložitvi, ni pravni standard in zakonski znak nasilja. Navedba sodišča, da je v SMS sporočilih zaznalo nestrpnost nasprotnega udeleženca, še ne more predstavljati nasilja po 3. členu ZPND, sodišče pa navedenega ni utemeljilo in obrazložilo, temveč je le pavšalno navedlo nestrpnost kot znak nasilja. Sodišče je svojo odločitev oprlo na izpoved prič M. M. in T. T., ki imata poseben interes za zmago predlagateljice v tem postopku in je njuna resnicoljubnost v predmetnem postopku dvomljiva, medtem, ko je izpovedba drugih prič (npr. B. B. in E. E.), ki so v nevtralnem razmerju do strank (znanci obeh) in tako brez interesa do zmage katerekoli stranke, povsem spregledalo. Navedba sodišča, da je predlagateljica v stresu, zaradi česar se ji je razvila astma, še ne pomeni, da je to posledica nasilja s strani nasprotnega udeleženca nad predlagateljico. Nasprotni udeleženec meni, da je v obrazložitvi sodbe opisano bivalno nesožitje in medsebojna nastrojenost bivših zakoncev predvsem okoliščina, ki po razumski presoji takšnim bivšim zakoncem narekuje, da čim prej razrešita premoženjska razmerja (delitev solastnine) in zaživita vsak svoje ločeno življenje. Kot izhaja iz sodne prakse, psihično nasilje ni vsako neprijetno vedenje, zato je takšno navajanje predlagateljice in povzemanje s strani prvega sodišča neupoštevno in narekuje zavrnitev predloga predlagateljice. V obravnavani zadevi je kvečjemu podan položaj, ki ga je mogoče ponazoriti z ugotovitvijo, da sta oba udeleženca žrtvi propadle zakonske zveze. Ugotovljene dejanske okoliščine v predmetnem postopku niti s pravnega niti z življenjskega vidika, ne utemeljujejo ugotovitve, da je predlagateljica žrtev nasilnega ravnanja nasprotnega udeleženca. Med obema položajema je podana znatna razlika, zato je podano tudi očitno nesorazmerje izrečenega ukrepa, ki je nedvomno tudi neutemeljen. Še več, nasprotni udeleženec že nekaj časa prebiva na drugem naslovu, zato predlagateljica upoštevaje vse do sedaj navedeno, niti v prejšnjem letu niti zdaj ni ogrožena. Nasprotni udeleženec še opozarja, da so navedbe predlagateljice o ekonomskem nasilju popolnoma izmišljene in dokazno nepodprte, pri čemer se sodišče v svoji obrazložitvi do ekonomskega nasilja niti ne opredeli v smislu, katero ravnanje je upoštevalo kot ekonomsko nasilje. Opozarja, da se je nasprotni udeleženec preselil in je tako predlagateljici pustil v uporabo skupno nepremičnino in sicer stanovanjsko hišo, ki je v naravi razdeljena na dve stanovanji v izmeri 239,32 m2 in 154,59 m2 ter dodatnim prostorom za rekreacijo v izmeri 75 m2 in skupnimi prostori v izmeri 122,06 m2, česar prav gotovo ne bi storil, če bi imel namen izvajati ekonomsko nasilje nad predlagateljico. Za finančne razmere predlagateljice in njeno prostovoljno finančno odvisnost od matere in očima, pa ni kriviti nasprotnega udeleženca v smislu izvajanja nasilja nad predlagateljico. Predlagateljica je bila tudi sama poslovodja družbe Y. in sicer od dne 9. 3. 2004 pa vse do 7. 12. 2014, kar je skupaj skoraj 10 let, pri čemer je sama izčrpavala družbo. Razmerja med družbeniki, čeprav sta to bivša zakonca, pa ne more biti predmet presoje v postopkih po ZPND.

4. Na pritožbo je odgovorila predlagateljica in predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da je pravilo stališče sodišča, da o doživljanju psihičnega nasilja lahko največ izpove oseba, ki ga doživlja in tisti, ki so ji neposredno blizu. Če je priča predlagateljičin bližnji sorodnik ali prijatelj, to še ne pomeni, da gre za pristransko in posledično neverodostojno pričo. Izpoved priče je podvržena dokazni oceni sodišča tako, kot vsi ostali dokazi. Pri nasilju v družini večina dogodkov ostane med štirimi stenami in so z njo seznanjeni le najožji družinski člani. Sodišče je upoštevalo SMS sporočila predlagateljice in se do njih opredelilo. Komunikacija preko SMS sporočil se je s strani predlagateljice vedno nanašalo zgolj na otroka, nikoli pa ne na zasebno življenje nasprotnega udeleženca. Če predlagateljica želi od nasprotnega udeleženca informacijo, ali pride po otroka, ali lahko pelje otroka na zdravniški pregled, kdo gre po otroka v šolo, to ne pomeni provokacije, prav tako ni provokacija, ko se upre žaljivim in ponižujočim SMS sporočilom. Z nasprotnim udeležencem predlagateljica nima nobene druge komunikacije, razen, da ga obvešča o bolezni otrok, o uri prevzema, ko je hči na izven šolski dejavnosti ali o judo nastopih sina. Te informacije so povsem neosebne in informativnega značaja, zato ne morejo povzročiti eskalacij v prepir, kot zmotno meni nasprotni udeleženec. Eskalirajo pa v psihično nasilje nad predlagateljico, ko nasprotni udeleženec prične odgovarjati s svojim provokacijami, žalitvami ter neprimernimi vsebinami SMS sporočil. Če je bil v kazenskem postopku nasprotni udeleženec oproščen, to še ne pomeni, da se nasilje ni dogajalo. V kazenskem postopku velja mnogo višji dokazni standard kot v pravdnem postopku. Ravnanja nasprotnega udeleženca morda niso izpolnila zakonskih znakov kaznivega dejanja po 191. členu KZ-1, to pa še ne pomeni, da se nasilje ni dogajalo. Kljub oprostilni sodbi se je v družini dogajalo nasilje, ki je povzročilo veliko škodo pri vzgoji in varstvu otrok ter posledično privedlo do razpada družine. Dejstvo, da je bil nasprotni udeleženec oproščen v kazenskem postopku, v tem postopku ni relevantno, ker so se v kazenski zadevi obravnavali dogodki, ki so se zgodili pred razvezo zakonske zveze (pred letom 2016 in ne v zadnjem letu), poleg tega se je obravnavalo fizično nasilje, ki pa ni predmet obravnavanja v tem postopku po ZPND. Nizek nivo komunikacije in v komunikaciji prisotna medsebojna nastrojenost razvezanih zakoncev, je po mnenju predlagateljica razumljiva in logična posledica skoraj vsake razveze dolgoletne zakonske zveze, kar pa ne upravičuje nasprotnega udeleženca, da lahko počne in piše predlagateljici v SMS sporočilih, kar želi. Že iz nekaj SMS sporočil je mogoče razbrati psihično nasilje nasprotnega udeleženca preko komunikacijskih poti, v širšem pogledu na komunikacijo nasprotnega udeleženca pa je moč zaznati deviantnost in manipulativnost. Vsebina njegovih sporočil je daleč od običajnega nivoja komunikacije razvezanih zakoncev in običajne nastrojenosti. Iz njegovih sporočil izhaja poniževanje, zaničevanje, očitanje, aroganca, izzivanje, provokacija. Takšno vsebino predlagateljica dojema kot stalno maltretiranje in poniževanje, ki se stopnjuje, zaradi česar občuti strah, in zaradi preteklih nasilnih dogodkov, tako fizičnih kot psihičnih, stisko, ponižanje in manjvrednost. Zaradi duševnih stisk, ki so posledica psihičnega, fizičnega in ekonomskega nasilja, je predlagateljica poiskala pomoč pri psihoterapevtki H. H. in v ZD X pri dr. F. F., ki ji je predpisal terapijo. Neplačevanje preživnine za mladoletnega C. in neplačevanje kredita oz. leasing obveznosti, ki izhajajo iz skupnega premoženja, je nedvomno zakonski znak neizpolnjevanja oziroma prelaganje finančnih obveznosti iz šestega odstavka 3. člena ZPNG. Onemogočanje vpogleda v zadeve družbe Y., d. o. o., in izčrpavanje družbe, zaradi česar je bila izdana začasna odredba, pa neupravičeno omejevanje in upravljanje s skupnim premoženjem. Zmožnost za delo in brezposelnost predlagateljice nista elementa, po katerih bi se presojalo ekonomsko nasilje po 3. členu ZPND. Prav tako dejstvo, da je predlagateljica brezposelna, kljub temu, da je sposobna za delo, ne zmanjša odgovornosti nasprotnega udeleženca za ekonomsko nasilje, ki ga je predlagateljica izkazala. Kvadratura hiše, ki jo opisuje nasprotni udeleženec in ki jo uporablja predlagateljica, ji od nasprotnega udeleženca ni bila prostovoljno in velikodušno predana v uporabo, temveč je bil slednji na podlagi sodnega sklepa izseljen skupaj s svojimi osebnimi predmeti dne 1. 9. 2015. Sklep sodišča oziroma prisilna izselitev je posledica njegovega nasilja v družini. Pri psihičnem nasilju je bistveno, kako ga dojema ogrožena oseba, njeno individualno dojemanje pa mora sodišče tudi ustrezno objektivizirati. Po mnenju predlagateljice je sodišče to dosledno upoštevalo, saj je najprej ugotavljalo, kako je ravnanje nasprotnega udeleženca dojemala in doživljala predlagateljica, nato pa ta ista ravnanja še objektivno ocenilo.

5. Z izpodbijanim sklepom z dne 19. 3. 2018 je sodišče prve stopnje sklenilo, da je nasprotni udeleženec dolžan predlagateljici poravnati stroške nepravnega postopka v znesku 1.254,35 EUR s pp.

6. Zoper sklep se je pritožil nasprotni udeleženec. Meni, da bi moralo sodišče prve stopnje sklep o višini stroškov izdati po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari.

7. Na pritožbo je odgovorila predlagateljica in predlagala njeno zavrnitev.

8. Pritožbi sta utemeljeni.

9. Zakon o preprečevanju nasilja v družini ureja začasno ureditev razmerij z izrekom nujnega ukrepa za varstvo pred nasiljem. Namen zakona je preprečevanje nasilja v družini in izrek ukrepov za odvrnitev nadaljnje škode.

10. ZPND določa, da je nasilje v družini vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje ali zalezovanje žrtve ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja. ZPND psihično nasilje definira kot ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, tudi, če so storjene z uporabo informacijske komunikacijske tehnologije. Ekonomsko nasilje pa definira kot neopravičeno nadzorovanje ali omejevanje žrtve pri razpolaganju z dohodki oziroma upravljanju s premoženjem, s katerim žrtev samostojno razpolaga oziroma upravlja ali neupravičeno omejevanje razpolaganja oziroma upravljanja s skupnim premoženjem družinskih članov, neupravičeno neizpolnjevanju finančnih oziroma premoženjskih obveznosti do družinskega člana ali neupravičeno prelaganje finančnih oziroma premoženjskih obveznosti na družinskega člana.

11. Sodišče lahko povzročitelju nasilja, ki je žrtev telesno poškodoval, ali ji je prizadejal škodo na zdravju ali je drugače posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice, na predlog žrtve z odločbo izreče različne prepovedi in zapovedi, ki so primeroma naštete v 19. členu ZPND, med drugim tudi prepoved vstopa v stanovanje, v katerem živi žrtev in prepoved navezovanja stikov z žrtvijo na kakršenkoli način. Varstvo žrtev družinskega nasilja je pomembna vrednotna ustavnega pomena, vendar pa vsak poseg v dostojanstvo ali osebnostno pravico še ne zadošča za uporabo ukrepov po ZPND. Načelo sorazmernosti je namreč eno temeljnih načel ZPND in hkrati tudi pomembna varovalka pred prevelikimi – neupravičenimi posegi v zasebnost posameznika. Zato mora biti sodišče še posebej pazljivo pri izrekanju ukrepov in odločanju, ali so podani pogoji, ki jih določa ZPND, da ne bi prišlo do njegove zlorabe.

12. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o izrečenih ukrepih po ZPND oprlo na oceno, da SMS sporočila nasprotnega udeleženca, kdaj tudi po večkrat dnevno, s ponižujočimi izrazi in izjavami o nesposobnosti predlagateljice za skrb otrok, predstavljajo psihično obliko nasilja do predlagateljice. Glede zatrjevanega ekonomskega nasilja je sodišče prve stopnje navedlo, da predlagateljica plačuje mesečni obrok kredita v višini 296,52 EUR za hišo, okna in za leasing vozilo; da nasprotni udeleženec ne prispeva celotne preživnine za C.; da predlagateljica živi od denarne pomoči svoje matere, T. T. in svojega partnerja; da je predlagateljica podala predlog na Okrožno sodišče v Ljubljani za dovolitev vpogleda v poslovne knjige in dajanje informacij; ter da je predlagateljic vložila tožbo na izključitev družbenika, pri tem pa, kot pravilno poudarja pritožba, se sodišče prve stopnje ni opredelilo, ali je ugotovljena dejstva štelo kot ekonomsko nasilje v skladu z določbo 3. člena ZPND.

13. Predlagateljica ima prav, da če je bil nasprotni udeleženec v kazenskem postopku oproščen, to še ne pomeni, da se fizično nasilje v družini ni dogajalo, saj v kazenskem postopku velja višji dokazni standard kot v tem postopku. S stopnjo verjetnosti je po prepričanju pritožbenega sodišča sicer predlagateljica dokazala, da je bila pred razvezo zakonske zveze žrtev nasilja nasprotnega udeleženca, vendar pa, kot je v odgovoru na pritožbo navedla predlagateljica, se je fizično nasilje dogajalo pred razvezo zakonske zveze, torej pred letom 2016, medtem, ko v tem postopku predlagateljica ne zatrjuje, da bi nasprotni udeleženec v relevantnem obdobju, torej po razvezi zakonske zveze in izrečenem ukrepu v letu 2015 izvajal fizično nasilje.

14. Trditvena podlaga predlagateljice, da nasprotni udeleženec sina odpelje od doma ter ga pripelje šele pozno zvečer, da je peljal na dopust takrat že polnoletno hči in je po končanem terminu ni vrnil materi, ne zadostuje za izrek ukrepov po ZPND. Tudi ne ugotovitev sodišča, da nasprotni udeleženec pravočasno ne pojasni predlagateljici, zakaj ga ni bilo na stik s sinom in da pravočasno ne seznanja predlagateljice glede L.ne šole. Pritožbeno sodišče sicer verjame predlagateljici, da ima ob takšnem ravnanju nasprotnega udeleženca nelagodna in neprijetna občutja, da ji to lahko celo predstavlja duševno stisko, vendar to še ne zadosti pojmu psihičnega nasilja, ki bi utemeljeval izrek ustrezne vrste ukrepa. Prav tako bojazen, da se bo nasprotni udeleženec vselil nazaj v stanovanje ter da bo predlagateljico nadlegoval predvsem fizično, ni z ničemer konkretizirano izkazano, zlasti ne ob dejstvu, da nasprotni udeleženec od dne 1. 9. 2015, ko se je na podlagi sklepa iz solastne stanovanjske hiše, izselil, v hišo ni več vstopal.

15. Pritožbeno sodišče sicer sledi ugotovitvi prvega sodišča, da ima predlagateljica subjektivni občutek ogroženosti, vendar pa navedeno ne zadostuje, ker mora biti podana objektivna podlaga. Pritožbeno sodišče verjame, da razmere v katerih se zakonca znajdeta po razvezi zakonske zveze niso primerne, prijetne, ugodne ter da je tudi nivo komunikacije med udeležencema nižji kot običajno, kot to sama navaja predlagateljica. Vse to pa še ne pomeni, da so izpolnjeni pogoji za izdajo ukrepa po ZPND.

16. Glavnina v spis predloženih SMS sporočil, tako s strani predlagateljice kot s strani nasprotnega udeleženca, se nanaša na medsebojno komunikacijo udeležencev postopka glede načina izvrševanja stikov udeleženca z mladoletnim C., ki je bil dodeljen v varstvo in vzgojo predlagateljici in na stike predlagateljice s hčerjo A., ki živi pri nasprotnem udeležencu. Vsebina sporočil kaže, da imata starša sicer različne poglede na vzgojo otrok in da nista sporazumna glede stikov, predvsem hčere A. z materjo, vendar z nobenim od predloženih sporočil ni poseženo v pravico predlagateljice. Nasprotni udeleženec je npr. v SMS sporočilu z dne 14. 2. 2017, na katerega se izrecno, med drugim, sklicuje prvo sodišče navedel, da naj gre C. v šolo, da ga naj predlagateljica ne zapira v hišo in da rabi zrak in družbo ter jo je obvestil, da otrok pri njemu igra zunaj nogomet, ravno v trenutku, ko ji piše SMS. Pritožbeno sodišče v navedenem sporočilu ne vidi nobenega psihičnega nasilja, temveč zgolj s strani nasprotnega udeleženca izraženo mnenje glede preživljanja prostega časa C. in sporočila dejstva, da C. v trenutku pisanja sporočila igra zunaj nogomet, medtem ko nasprotno predlagateljica v navedenem sporočilu vidi očitanje nesposobnosti za prepoznavanje C. osnovnih potreb in bolestno željo nasprotnega udeleženca po poniževanju predlagateljice. Videnje zadeve posameznega SMS-a, ki je posledica konfliktnega odnosa med nepravdnima strankama, in čustveno doživljanje stresnih situacij do katerih prihajajo med nepravdnima strankama, še ne pomeni tiste ravni psihičnega nasilja, ki bi utemeljevala poseg v pravice nasprotnega udeleženca ter izdajo ukrepov. Tudi iz vsebine ostalih predloženih medsebojnih SMS, pritožbeno sodišče ne vidi s strani nasprotnega udeleženca izraženega stališča oz. mnenja, ki bi objektivno lahko poseglo v predlagateljičino pravico do dostojanstva oz. v njene druge osebnostne pravice, ali da bi bila predlagateljica v kakršnemkoli podrejenem položaju. Tudi s strani sodišča prve stopnje zaznana nestrpnost nasprotnega udeleženca v sporočilih ne zadostuje za izrek izrečenih ukrepov prepovedi.

17. Trditvena podlaga predlagateljice pa tudi ne omogoča ugotovitev o obstoju ekonomskega nasilja. Neplačilo stroškov bivanja predlagateljice v solastni stanovanjski hiši, in kreditne obveznosti, ki izhaja iz skupnega premoženja, ni mogoče uvrstiti pod pojem nasilja nad predlagateljico, kot ga opredeljuje ZPND. Neplačilo dela preživnine za mladoletnega C. bo lahko predlagateljica uveljavljala v izvršilnem postopku. Ureditev vprašanja uporabe solastne stanovanjske hiše, v kateri od septembra 2015 prebiva predlagateljica s sinom in iz katere se je udeleženec moral izseliti, bo potrebno urediti v nepravdnem postopku po 118. členu ZNP. Glede nespoštovanja korporacijskih pravic je predlagateljica navedla, da je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani že sprožila gospodarski spor zaradi izključitve nasprotnega udeleženca kot družbenika. Sicer pa, kot izhaja iz navedbe predlagateljice sta nepravdni stranki že razdelili del sicer zelo obsežnega skupnega premoženja in sicer del, ki se nahaja v Republiki Hrvaški.

18. Po mnenju pritožbenega sodišča ni bilo nobenih dogodkov, ki bi jih bilo mogoče uvrstiti pod pojem družinskega nasilja. Dogodki, ki so se zgodili pred razvezo zakonske zveze pa zaradi časovne oddaljenosti ne morejo biti predmet obravnave.

19. Zaradi napačnega izhodišča prvostopenjskega sodišča je bilo potrebno pritožbama nasprotnega udeleženca ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da se predlog predlagateljice zavrne tudi v preostalem delu (24. člen ZPND v zvezi s 37. členom ZNP v zvezi s 358. členom in 3. točko 365. člena ZPP).

20. Glede na spremembo odločbe je posledično utemeljena tudi pritožba nasprotnega udeleženca glede stroškov postopka.

21. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP odločalo o stroških vsega postopka. Ker predlagateljica v postopku ni uspela, je dolžna povrniti nasprotnemu udeležencu vse stroške, ki so mu nastali v postopku. Nasprotni udeleženec stroškov na prvi stopnji ni priglasil. Upravičen pa je do povrnitve naslednjih stroškov na pritožbeni stopnji: nagrada za pritožbo zoper sklep z dne 4. 2. 2018 200 točk, materialni stroški 8. točk, 22 % DDV ter sodna taksa 23,00 EUR, nagrada za pritožbo zoper sklep z dne 19. 3. 2018 200 točk, materialni stroški 8 točk, 22 % DDV in sodno takso v višini 14,00 EUR, skupaj torej 269,95. EUR. Predlagateljica sama nosi stroške odgovora na pritožbi.

-------------------------------
1 V nadaljevanju ZPP.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008) - ZPND - člen 19
Datum zadnje spremembe:
19.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE5OTMz