Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 128cT1pemtsanUlQzQlOERpdGV2JTIwZHJ1JUM1JUJFYmVuaWthJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmb3JkZXI9Y29kZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYyZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTE=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL Sodba I Cpg 328/2019Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek10.09.2019d.o.o. - izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev družbenika - kršitev družbene pogodbe - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - nasprotna tožba - neopravičen izostanek z naroka - konkretiziran dokazni predlogSodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da dejstvo, da je morala tožnica v skladu z določbo 513. člena ZGD-1 kar dvakrat sodno uveljavljati svojo korporacijsko pravico do vpogleda v knjige in spise družbe iz prvega odstavka 512. člena ZGD-1, saj toženec ni ugodil njenim nesporno danim predlogom za dovolitev takšnega vpogleda, nedvomno dokazuje, da je bila tožnica aktivna pri poskusu uresničevanja svoje pravice in da ji je bila ta pravica s strani toženca kršena. Tudi v zvezi z nevložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi višje sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je s tem ravnanjem toženec družbi V. povzročil škodo, saj je ravnal v nasprotju s skrbnostjo, ki se pričakuje od vestnega in poštenega gospodarstvenika po določbi 263. člena ZGD-1 v zvezi z določbo šestega odstavka 515. člena ZGD-1. Za presojo pomanjkljive skrbnosti toženca so brezpredmetne njegove navedbe, da ni pravnik. V standard skrbnosti dobrega gospodarstvenika nedvomno...
VSL sklep I Cpg 289/2016Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek30.03.2016regulacijska začasna odredba – tožba na izključitev družbenika – verjetnost terjatve – omejitev pooblastil za zastopanje – konkurenčna prepoved – primernost zavarovanja – pogoji za izdajo začasne odredbe – objektivni pogoj – subjektivni pogojZa verjetnost terjatve bi morala tožeča stranka z verjetnostjo izkazati utemeljenost zahtevka, da se toženo stranko izključi iz družbe A. A. d d. o. o. - kar z drugimi besedami pomeni, da bi morala z verjetnostjo izkazati, da tožena stranka s svojim ravnanjem družbi A. A. d. o. o. povzroča škodo ali da za to obstoji kakšen drug utemeljen razlog.Določba 41. člena ZGD-1 ni kogentna. Že iz nje same je namreč razvidno, da lahko akt o ustanovitvi družbe prepoved konkurence zaostri, lahko pa tudi določi pogoje, pod katerimi je kateri od oseb, ki jih zadene prepoved konkurence, vendarle dopuščeno delovati v konkurenčni družbi.
VSL Sodba I Cpg 281/2017Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek20.09.2017družba z omejeno odgovornostjo - izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev družbenika - posebne okoliščine primera - prenehanje družbe (d.o.o.) - razlogi za prenehanjeIzključitev družbenika iz družbe je eden izmed ukrepov za regulacijo porušenih odnosov družbenikov pri upravljanju družbe. Za odločitev o izključitvi družbenika niso pomembna dejanja poslovodje, pač pa dejanja družbenika v zvezi z upravljanjem družbe. Neutemeljene so pritožbene trditve, da zato, ker družba ne posluje, ne obstaja več pravni interes nobenega od družbenikov za tožbo na izključitev družbenika iz družbe. Dokler družba z omejeno odgovornostjo ne preneha, obstaja tudi pravni interes družbenikov za sodno izključitev družbenika - kršitelja iz družbe. V primeru kot je obravnavani, izključitev enega družbenika iz družbe dejansko predstavlja sredstvo za ohranitev...
VSK sklep I Cpg 261/2006Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek26.10.2006vrednost spora - občutno zmanjšana sredstva za preživljanjeRes je, da se mora v primeru, ko tožeča stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost, sodišče na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti, vendar pa je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru očitno menilo, da je ta vrednost navedena v sprejemljivi višini, saj je tožbo s takšno vrednostjo spornega predmeta sprejelo v obravnavanje. Razlog za zatrjevano očitno prenizko vrednost ne bi mogel biti ta, ki ga sedaj izpostavlja pritožba, in sicer dejstvo, da je tožena stranka v nasprotni tožbi svoj, po mnenju pritožbe identičen zahtevek ovrednotila z zneskom 10.000.000,00 SIT. 
VSL Sodba I Cpg 213/2017Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek24.08.2017bančna garancija - vračilo zneska - konzorcij - družbena pogodba - prenehanje družbene pogodbe - pasivna legitimacija - informativni dokaz - neupravičeno unovčenje bančne garancije - zadržanje denarnih sredstevPravna podlaga za tožbeni zahtevek iz naslova neupravičeno unovčene bančne garancije "brez ugovora" oziroma "na prvi poziv", ni 1083. člen ZOR, kot je to zmotno presodilo sodišče prve stopnje, temveč tretji odstavek 1087. člena ZOR. Sodišče prve stopnje je bilo dolžno glede na opisano trditveno podlago pravdnih strank ugotavljati, ali je bil podan temelj za unovčenje bančne garancije ter tudi, ali je bila bančna garancija unovčena v ustreznem znesku Začetek postopka prisilne poravnave nad posameznim družbenikom pa ni absolutni razlog za prenehanje družbe, saj se lahko družbeniki s prizadeto pravo osebo v nekaterih primerih sporazumejo o nadaljevanju družbe. V primeru zatrjevanja tožeče stranke, da bančna garancija ni bila unovčena upravičeno in v ustreznem znesku, je trditveno in dokazno breme o nastanku in višini te škode na toženi stranki.
VSL sklep I Cpg 201/2000Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek23.03.2000začasna odredba - glasovalna pravicaNe v ZGD in tudi ne v družbeni pogodbi ni bilo pravne podlage za izdajo začasne odredbe s prepovedjo izvrševanja glasovalne pravice družbenika in prepovedjo izvrševanja funkcije direktorja. 
VSL sodba I Cpg 2/2012Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek13.03.2012izključitev družbenika iz družbe – razlogi za izključitevTožena stranka v pritožbi neutemeljeno navaja, da tožnika nista niti navedla dejstev, ki bi lahko bila podlaga za izključitev tožene stranke kot družbenice, niti teh dejstev nista dokazala. Višje sodišče brez pridržkov sprejema dokazno oceno sodišča prve stopnje, da tožena stranka kot direktorica družbe P., d.o.o., ni podaljšala pogodbe o imetništvu domene xxx.si, da je družbi D., d.o.o., ki se ukvarja z enako dejavnostjo kot družba P., d.o.o., in je v izključni lasti moža tožene stranke, omogočila uporabo skoraj identičnega promocijskega materiala, da je nedovoljeno razpolagala s sredstvi družbe P., d.o.o. (radiofrekvenčni generator za ablacijo ven) itd.
VSK sodba I Cpg 189/2000Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek21.12.2000prenehanje družbe - razlogČe doseganje tistih skupnih ciljev, zaradi katerih je bila družba z omejeno odgovornostjo ustanovljena, ni več mogoče, je utemeljen zahtevek družbenika, da sodišče odloči o prenehanju družbe, pri čemer ni pomembno, kateri od družbenikov je za takšno stanje odgovoren. 
VSK sodba I Cpg 176/2005Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek26.01.2006nevezanost sodišča na pravno kvalifikacijo - uporaba angleškega prava - izključitev odgovornosti zavarovalnice - opustitev potrebne skrbnosti zavarovancaPo mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče upoštevati navedb tožene stranke le glede tega, kako je svoje navedbe pravno opredelila ampak kaj dejansko pomenijo, saj sodišče na pravno kvalifikacijo strank ni vezano. Potrebno je navedbe tožene stranke obravnavati kot ugovore dejstev, ki izključujejo odgovornost zavarovalnice, ne glede na to, kako jih je sama pravno opredelila. Zato tudi ni mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da naj bi bile te navedbe podane prepozno. 
VSL sklep I Cpg 1734/2015Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek12.04.2016skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – poslovni delež v družbi – delitev poslovnega deleža – soglasje drugega družbenika – prenos poslovnega deleža – legitimacijski učinek prenosa poslovnega deleža – izključitev družbenika – podredni tožbeni zahtevek – ugotovitveni tožbeni zahtevek – pravni interes – nedopustnost ugotovitvenega zahtevka – ugotovitvena tožbaDoločba 482. člena ZGD-1 ureja odnos družbenika (pridobitelja) do gospodarske družbe. Ureja časovni trenutek, od kdaj naprej učinkuje prenos deleža oziroma od kdaj naprej lahko pridobitelj uresničuje korporacijske pravice iz naslova pridobljenega poslovnega deleža, ureja torej le legitimacijski učinek prenosa imetništva poslovnega deleža. Za prenos poslovnega deleža se zahteva veljaven in perfekten zavezovalni (titulus iuris) in razpolagalni (modus aquirendi) posel. V konkretni zadevi to predstavlja dogovor o delitvi skupne lastnine (titulus) in sodna poravnava (modus). Razpolagalni pravni posel med zakoncema je lahko perfekten le, če v družbeni pogodbi ni ovire, da je potrebno soglasje drugega družbenika. In prav tako oviro zatrjuje pritožnik v 15. členu družbene pogodbe ter opozarja, da takega soglasje nikoli ni dal. Od volje drugega družbenika (tožeče stranke) je odvisno, ali bo...
VSM Sklep I Cpg 160/2019Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek04.07.2019izključitev družbenika iz d.o.o. - pogodbena izključitev družbenika iz družbe - vpis izbrisa družbenika iz družbeRegistrsko sodišče je moralo v fazi (vsebinskega) odločanja o predlogu za vpis izbrisa družbenika na podlagi sklepa skupščine, v okviru preizkusa materialno pravnih pogojev za dovolitev vpisa (prvi odstavek 34. člena ZSReg), presojati tudi obstoj pogojev za pogodbeno izključitev družbenika. Sodišče je to storilo, pravilno pa se je sklicevalo (tudi) na določbo 501. člena ZGD-1, saj je za vsako posamezno področje odločanja o vpisu treba upoštevati tudi materialno pravne predpostavke, ki jih za vpis določa poseben zakon. Glede na navedeno je neutemeljen pritožbeni očitek, da je pogodbena izključitev družbenika (s sprejetjem sklepa skupščine) dopustna tudi v primeru, ko družbena pogodba sicer dopušča izključitev družbenika, ne določa pa pogojev in postopka izključitve. Stališče...
VSL sodba I Cpg 1556/99Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek23.11.2000družbena lastnina - oškodovanje družbenega premoženjaV 48.a čl. ZLPP v desetih točkah opisuje abstraktne dejanske stanove, ki predstavljajo oškodovanje družbene lastnine. Čim je v revizijskem postopku ugotovljeno, da je revidirano podjetje pri svojem poslovanju ravnalo tako, da je s svojim ravnanjem izpolnilo elemente, ki tvorijo kakega od dejanskih stanov iz 1. do 10. tč. 48.a čl. ZLPP, se domneva, da je bila družbena lastnina oškodovana. Ker je, kot povedano, domnevo možno izpodbiti, je brez osnove pritožbeno stališče, da mora v vsakem od teh primerov škoda tudi dejansko nastati. 
VSL Sodba I Cpg 155/2018Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek15.05.2018družba z omejeno odgovornostjo - izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev družbenika - kazenska sodba - kaznivo dejanje zlorabe položaja - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodboKaznivo dejanje, storjeno proti družbi, predstavlja utemeljen razlog za izključitev družbenika po tretjem odstavku 436. člena ZGD.
VSL sodba I Cpg 1549/99Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek15.02.2000tožba - izključitev družbenika iz družbeZaradi zamujenih rokov za ničnostno in izpodbojno tožbo ostaja (zaenkrat) neizpodbito dejstvo, da sta bili toženki s sklepom skupščine družbe izključeni kot družbenici. Pri tem pa za odločitev o zahtevku na ugotovitev, da nista družbenici, ni pomembno, da sta bili pred izključitvijo družbenici. 
VSL sodba I Cpg 1545/2013Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek13.05.2014izključitev družbenika – pravica do informacij – krivdni razlogi za izključitev – kršitev družbene pogodbe – prenos poslovanja družbePravnomočna (ugodilna) sodna odločba o pravici do informacije in vpogleda z učinkom res iudicata potrjuje dejstvo, da družbeniku pravno pomembne informacije o zadevah družbe niso bile dane, da mu ni bil dovoljen vpogled v knjige in da je poslovodja zavrnil njegovo zahtevo v nasprotju z drugim odstavkom 512. člena ZGD-1. Ravnanje družbenika, ki je kot poslovodja brez soglasja drugega družbenika prenesel poslovanje (hčerinske) družbe, oziroma njegov ključen in bistven del na drugo pravno osebo, je groba kršitev družbene pogodbe in izpolnjuje vse zahtevane znake dejanskega stanu iz tretjega odstavka 501. člena ZGD-1.
VSL sklep I Cpg 147/2006Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek23.03.2006začasna odredba - izključitev družbenika iz družbeUveljavljana začasna odredba toženi stranki po razumevanju pritožbenega sodišča ne daje možnosti odprave posledic v primeru pravnomočne zavrnitve tožbenega zahtevka. V predlogu za začasno odredbo na primer ni varovalke, ki bi toženi stranki zagotavljala v takšni situaciji avtomatično vzpostavitev svojega prvotnega položaja v družbi Teng d.o.o.. Posledice predlagane začasne odredbe v svojem bistvu tako niso začasne in zato tudi predlagana začasna odredba ne služi le začasni ureditvi spornih razmerij med pravdnima strankama za čas obravnavanega gospodarskega spora. 
VSL sklep I Cpg 1254/2000Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek29.03.2001bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - aktivna legitimacija - izključitev družbenika iz družbeV pravdi, ki teče na izključitev družbenika iz družbe, je trditev tožene stranke, da tožnik ni več družbenik družbe, odločilna trditev, o kateri mora sodba vsebovati razloge.
VSL sodba I Cpg 1240/2012Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek26.08.2014izključitev družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo – izključitveni razlogi – kršitev družbene pogodbe – posojilna pogodba – prepovedano plačiloTeorija zastopa stališče, da izvajanje pravic v skladu z zakonom ali družbeno pogodbo (ob predpostavki, da ne gre za njihovo zlorabo) ne more biti utemeljen razlog za izključitev družbenika tudi, če gre na škodo drugim družbenikom oziroma se ostali družbeniki z odločitvami ne strinjajo. Temu stališču pritrjuje tudi sodna praksa. Izključitev družbenika je namreč izjema od pravila ter skrajno sredstvo. Izključitveni razlog utemeljujejo le ravnanja, ki so dovolj „groba“ oziroma resna.Morebitna določba v posojilni pogodbi, da naj se družbeniku dano posojilo vrne iz sredstev družbe, je nedopustna, kajti družbenik ima po določbi 494. člena ZGD-1 iz sredstev družbe pravico pridobiti le delež bilančnega dobička, vse ostalo pa bi predstavljajo t. i. prepovedano plačilo.
VSL sklep I Cpg 1136/97Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek11.12.1997družba z omejeno odgovornostjo - stvarni vložek - izključitev družbenika iz družbe - začasna odredbaČe je bila sklenjena pogodba o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo (ki še ni vpisana v sodni register), je podana verjetnost obstoja terjatve na izročitev stvarnega vložka (tudi če tožbeni zahtevek morda še ni pravilno oblikovan), čeprav je hkrati zahtevana tudi izključitev družbenika, ki mora izročiti stvarni vložek, iz (civilnopravne) družbe. 
VSL Sodba I Cpg 1131/2016Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek28.09.2017družba z omejeno odgovornostjo - izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev družbenika - kršitev konkurenčne klavzule - trditveno in dokazno breme - obrazloženost stroškovne odločitveIzključitveni razlog utemeljujejo le ravnanja, ki so dovolj groba oziroma resna, da omajejo zaupanje drugih družbenikov do kršitelja. Izvajanje pravic v skladu z zakonom ali družbeno pogodbo ob predpostavki, da ne gre za njihovo zlorabo, ne more biti utemeljen razlog za izključitev družbenika tudi, če gre na škodo drugim družbenikom oziroma se ostali družbeniki z odločitvami ne strinjajo.

Izberi vse|Izvozi izbrane