Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 128cT1pemtsanUlQzQlOERpdGV2JTIwZHJ1JUM1JUJFYmVuaWthJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmb3JkZXI9Y2hhbmdlRGF0ZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYyZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTU=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL sklep Cpg 993/96Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek04.09.1996izključitev družbenika iz družbeDejstvo, da zoper družbenika teče postopek za izključitev iz družbe z omejeno odgovornostjo, ne vpliva na njegovo pravico do informacije in vpogleda v poslovne knjige in spise. 
VSM sklep Cpg 276/96Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek05.08.1996prenos poslovnega kapitala - zastavna pravica - začasna odredba - odsvojitev poslovnega deleža - zastava - primernost izvršilnega naslova - nedenarna terjatev - ugotovitveni zahtevekDružbenik s 50% poslovnim deležem v skladu s 7.odst 416. člena zakona o gospodarskih družbah (ZGD) ne sme odsvojiti svojega poslovnega deleža brez soglasja družbenika. Ker gre v tej zadevi za zastavo poslovnega deleža, ki vključuje tudi prodajo le-tega, ima po določilu 416. člena ZGD drugi upnik, to je družbenik nadaljnih 50% poslovnega deleža, zahtevek, da prodaja in zastava nista dopustni. Tak zahtevek pa bi drugi družbenik lahko uveljavljal le z ugotovitveno tožbo. Po določilu 20. člena ZIP je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem poleg strank navedeni še predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Sodba, s katero sodišče le ugotovi obstoj ali neobstoj kakašne pravice ali pravnega razmerja oz. to razmerje na novo oblikuje ne more biti primeren izvršilni naslov za izvršbo, s tem pa tudi izvršbe ni mogoče zavarovati z začasno odredbo. 
VSM sklep Cpg 193/95Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek20.06.1995predlog za vpis v sodni register - rok za odpravo pomanjkljivosti - zavrnitev ali zavrženje predlogaRegistrsko sodišče mora opraviti predhodni preizkus, ali je zahteva za vpis formalno pravilna. V okviru preizkusa procesnih predpostavk mora oceniti skladnost predloga za vpis s določili 29. člena zakona o sodnem registru (Ur.l. RS št. 13/94, v nadaljevanju ZSReg) - torej tudi skladnost z določili uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register ter zakona o nepravdnem postopku. V primeru neuspešnega poteka roka za odpravo pomanjkljivosti sodišče predlog za vpis zavrže. Kadar pa gre za napačen predlog firme in ga stranka na poziv registrskega sodišča ne popravi, sodišče predlog za vpis zavrne - prvi in drugi odstavek 30. člena ZSR. Prav tako sodišče zavrne predlog za vpis v sodni register, če je predlog v nasprotju z materialno-pravnimi določili zakona o gospodarskih družbah, ali z določili družbene pogodbe. 
VSM sklep Cpg 565/94Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek05.01.1995izključitev in izstop družbenika - poslovni delež - začasna odredbaTožeča stranka ima v primeru izstopa iz gospodarske družbe po 4. odst. 436. člena ZGD pravico do vračila tržne vrednosti svojega deleža. 
VSL sklep Cpg 1319/94Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek05.10.1994začasna odredba - terjatev - oblikovalni zahtevek - izključitev družbenika iz družbeTožbeni zahtevek na izključitev družbenika iz družbe je oblikovalni zahtevek in ne terjatev v smislu določb ZIP, zato takega zahtevka ni mogoče varovati z začasno odredbo. 
VSL sodba in sklep I Cp 350/2009Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek08.04.2009bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - zapisnik kot javna listina - obveznost družbenika d.n.o. po prenehanju družbe - pristop k dolgu - prevzem izpolnitve - posojilna pogodba - začetek teka zamudnih obresti.Ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo nobene od pravdnih strank, nepravilno vabljenje na zaslišanje ni povzročilo kršitve pravice do izjave pritožnika. Pritožnika nista uspela izpodbiti resničnosti tistega, kar je bilo zapisano v zapisniku o glavni obravnavi, ker nista predložila nobenih dokazov za svoje trditve. Družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo odgovarja za obveznosti družbe s svojim premoženjem tudi po njenem izbrisu iz sodnega registra. Enostranska izjava volje, s katero je toženec prevzel obveznosti plačila dolgov izbrisane družbe, predstavlja njegovo zavezo v razmerju do upnika terjatve. Ker je tožeča stranka z izjavo soglašala (nanjo se je sklicevala v tožbi), je izkazana tudi pogodba o pristopu k dolgu in ne pogodba o prevzemu izpolnitve. 
VSL sodba in sklep I Cpg 891/2007Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek24.09.2008univerzalno pravno nasledstvo - procesno pobotanje - aktivna legitimacija družbenikaPravna razlaga, da je šlo za pogodbeni izstop iz d.o.o., se namreč izključuje z vložitvijo tožbe na prenehanje družbe in izključitvijo družbenika iz družbe. Tožeča stranka je kot eden od pravnih naslednikov aktivno legitimirana zahtevati delitev premoženja iz sodnega registra izbrisane družbe. Toženec se je ves čas branil pred tožbenim zahtevkom tožeče stranke, ni pa uveljavljal svoje terjatve v pobot terjatvi tožeče stranke. Smiselne razlage postavljanja pobotnega ugovora sodišče druge stopnje ne sprejema. Pritožbeni očitek, da je prvostopenjsko sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek (oziroma ta sploh ni bil postavljen), je utemeljen. 
VSL sodba in sklep I Cpg 437/2008Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek09.10.2008navadno sosporništvo - stranska intervencija - dopustnost pritožbe - pravni interes za pritožbo - predpravdno pobotanjeKer gre za dve ločeni procesni razmerji, ki se skupno obravnavata zgolj po odločitvi tožnika, prvotoženec s položaja sospornika ne more posegati v procesno razmerja med tožnikom in drugotožencem. V to procesno razmerje bi lahko vstopil samo kot stranski intervenient. 
VSK sklep I Cpg 261/2006Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek26.10.2006vrednost spora - občutno zmanjšana sredstva za preživljanjeRes je, da se mora v primeru, ko tožeča stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost, sodišče na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti, vendar pa je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru očitno menilo, da je ta vrednost navedena v sprejemljivi višini, saj je tožbo s takšno vrednostjo spornega predmeta sprejelo v obravnavanje. Razlog za zatrjevano očitno prenizko vrednost ne bi mogel biti ta, ki ga sedaj izpostavlja pritožba, in sicer dejstvo, da je tožena stranka v nasprotni tožbi svoj, po mnenju pritožbe identičen zahtevek ovrednotila z zneskom 10.000.000,00 SIT. 
VSL sklep IV Cpg 18/2008Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek23.04.2008izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe - manjšinski delničar - izključitev družbenika iz družbe - vpis sklepa o prenosu delnic - predlog za vpis pripojitve - posledice vključitve z večinskim sklepom - primerna odpravnina - pravni interes manjšinskih delničarjev - registrska zapora - predrtje registrske zapore - iztisnitev manjšinskih delničarjevV 3. odst. 590. čl. ZGD-1 je načeloma določena registrska zapora, če poslovodstvo ne predloži izjave glede sodnih postopkov, ker so sodni postopki v zvezi z izpodbijanjem oziroma ugotavljanjem ničnosti sklepa o prenosu delnic v register še v teku. Izjema od predpisane prekinitve postopka je določena v 4. odst. 590. čl. ZGD-1, ki omogoča predrtje registrske zapore, če znatno prevladuje interes za hitro odločitev o vpisu in če so izpolnjeni drugi pogoji za vpis. Pri presoji, ali prevladuje interes za hitro odločitev, mora registrsko sodišče v skladu s 5. odst. 590. čl. ZGD-1 na eni strani tehtati pomen pravice, katere kršitev s tožbo zatrjuje manjšinski delničar, in verjetnost, da bi manjšinski delničar kot tožnik s tožbo na razveljavitev izpodbijanega sklepa o prenosu delnic ali ugotovitve njegove ničnosti uspel, ter na drugi strani škodo, ki lahko družbi, ki je uporabila zakonsko možnost izključitev manjšinskih delničarjev iz...
VSL sodba in sklep I Cpg 590/2006Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek12.03.2008pribava listin - predložitev listin - actio pro socio - izpodbojnost - ničnost - pravica družbenika do informacij in vpogleda - pravice manjšinskih družbenikov - izključitev družbenikaPritožbeno sodišče namreč ne soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča, da bi za dokazovanje odločilnih zatrjevanih dejstev v tem postopku tožeča stranka kot družbenica prvotožene stranke listine slednje lahko pridobila v postopku po 446. členu oziroma 447. členu ZGD. Tak postopek je sicer možen, ni pa nujen za dokazovanje dejstev z listinami, s katerimi stranka ne razpolaga. Zato so v določbah 226. do 228. člena ZPP predvidene možnosti, da se za potrebe konkretnega pravdnega postopka pridobijo listine bodisi od državnega organa ali osebe, ki ji je poverjeno izvrševanje javnega pooblastila (226. člen ZPP), bodisi od nasprotne stranke, če je listina pri njej (227. člen ZPP), ali pa od tretjega (228. člen ZPP). 
VSC sklep Cpg 265/2006Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek11.07.2007družba z neomejeno odgovornostjo v stečaju - tožba na izključitev družbenika - pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbeZgolj dejstvo, da je nad družbo začet stečajni postopek samo po sebi še ne pomeni izgube pravne koristi za tožbo tožeče stranke kot družbenika te družbe na izključitev drugega družbenika iz družbe in ne opravičuje uporabe določbe 1. odst. 274. čl. ZPP. 
VSK sklep I Cp 710/2007Višje sodišče v KopruCivilni oddelek06.11.2007izdaja začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve – uvedba postopkaKer je začasna odredba instrument zavarovanja terjatve, je njen namen v preprečitvi nevarnosti, da bi bila uveljavitev terjatve tožeče stranke, če bi se izkazala v postopku za utemeljeno, po zaključku pravde otežena ali onemogočena. Glede na tako njeno funkcijo po ZIZ zadošča, da upnik svojo terjatev izkaže s stopnjo verjetnosti. 
VSK sodba I Cpg 365/2006Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek17.05.2007tožba na izključitev družbenika iz družbe - odsvojitev poslovnega deleža med pravdo - aktivna legitimacija - pasivna legitimacijaRazlogi, na podlagi katerih je mogoče doseči izključitev družbenika iz družbe izvirajo iz družbenikove osebne sfere, iz njegovih osebnih škodljivih ravnanj do drugih družbenikov ali v razmerju do družbe. To pravico pa lahko uveljavlja prizadeti družbenik le v razmerju do drugega družbenika in le dokler ima ta status družbenika. V trenutku, ko pa oseba, zoper katero se tak zahtevek uveljavlja nima več statusa družbenika, takemu zahtevku ni več mogoče ugoditi, saj je že pojmovno nemogoče iz družbe izključiti osebo, ki ni več družbenik. 
VSL sodba in sklep I Cpg 963/2005Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek01.02.2007izključitev družbenika iz d.o.o. - istočasnost nasprotnih zahtevkov na izključitev - pravica do tožbeŠkodno ravnanje poslovodje, ki je hkrati družbenik v družbi z omejeno odgovornostjo, ne pomeni zgolj kršitve obligacijskopravnega razmerja med poslovodjo in družbo, temveč lahko pomeni hkrati tudi izpolnitev dejanske podlage za izključitev takega družbenika iz družbe. Takšnega zaključka ni mogoče ovreči niti s pritožbenimi trditvami, da je k ravnanju pritožnika prispeval tudi nasprotni družbenik. Vlogo in ravnanje drugega družbenika je namreč potrebno presojati v okviru presoje pogojev za izključitev tega družbenika, kar je bilo predmet istočasne presoje sodišča. Kakršnakoli ugotovitev s tem v zvezi pa ne izključuje utemeljenosti zahtevka na izključitev pritožnika. V skladu s 3. odstavkom 436. člena ZGD (Ur.l. RS št. 30/93 do 45/01), oziroma 3. odst. 501. čl. sedaj veljavnega ZGD-1 (Ur.l. RS 42/2006)...
VSK sodba I Cpg 176/2005Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek26.01.2006nevezanost sodišča na pravno kvalifikacijo - uporaba angleškega prava - izključitev odgovornosti zavarovalnice - opustitev potrebne skrbnosti zavarovancaPo mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče upoštevati navedb tožene stranke le glede tega, kako je svoje navedbe pravno opredelila ampak kaj dejansko pomenijo, saj sodišče na pravno kvalifikacijo strank ni vezano. Potrebno je navedbe tožene stranke obravnavati kot ugovore dejstev, ki izključujejo odgovornost zavarovalnice, ne glede na to, kako jih je sama pravno opredelila. Zato tudi ni mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da naj bi bile te navedbe podane prepozno. 
VSL sklep III Cp 6166/2006Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek22.11.2006izbris družbe - odgovornost družbenikov - pasivni družbenikKot 50% družbenik je imel drugi dolžnik možnost in dolžnost da vpliva na poslovanje družbe in da se seznani z dejanskim obsegom premoženja in obveznostmi izbrisane družbe ter bi lahko dosegel tudi redno prenehanje družbe, zato njegov položaj nikakor ni primerljiv s položajem delavcev, ki so po sili razmer v tranzicijskem obdobju postali delničarji v prezadolženih družbah, katere so bile kasneje izbrisane iz sodnega registra, kot to skuša prikazati pritožba. Dejstvo, da drugi dolžnik svoje možnosti vpliva na poslovanje izbrisane družbe ni izkoristil, ne pomeni, da je bil pasiven družbenik v smislu ustavne odločbe, temveč pomeni zgolj to, da ni ravnal z zahtevano stopnjo skrbnosti. 
VSL sklep I Cpg 147/2006Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek23.03.2006začasna odredba - izključitev družbenika iz družbeUveljavljana začasna odredba toženi stranki po razumevanju pritožbenega sodišča ne daje možnosti odprave posledic v primeru pravnomočne zavrnitve tožbenega zahtevka. V predlogu za začasno odredbo na primer ni varovalke, ki bi toženi stranki zagotavljala v takšni situaciji avtomatično vzpostavitev svojega prvotnega položaja v družbi Teng d.o.o.. Posledice predlagane začasne odredbe v svojem bistvu tako niso začasne in zato tudi predlagana začasna odredba ne služi le začasni ureditvi spornih razmerij med pravdnima strankama za čas obravnavanega gospodarskega spora. 
VSL sklep IV Cpg 35/2005Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek11.05.2005izključitev družbenika iz družbeKer 1. odst. 436. člena ZGD predpisuje, da družbena pogodba lahko določi, da sme družbenik iz družbe izstopiti, ali da je lahko izključen iz družbe, ter določi pogoje, postopek in posledice izstopa oziroma izključitve, je bila za pravilno materialnopravno odločitev potrebna tudi presoja registrskega sodišča o obstoju pogojev za pogodbeno izključitev družbenika iz družbe na podlagi sklenjene družbene pogodbe predlagatelja. Vendar pa je zapis v okviru ugotavljanja pogojev za izključitev, ki opredeljuje le daljše obdobje nesodelovanja družbenika na skupščini, brez konkretizirane opredelitve časa trajanja ali števila sklica skupščine preveč splošen, da bi lahko sodišče upoštevalo ta pogoj, kot pravno veljaven za vpis sklepa o izključitvi družbenika iz družbe na podlagi sklepa skupščine. 
VSL sklep I Cpg 472/2004Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek09.06.2004začasna odredba - glasovalna pravicaZačasna odredba predstavlja zavarovanje nedenarne terajtve in praviloma sploh ne sme biti identična s tožbenim zahtevkom. V konkretnem primeru zajema predlagana regulacijska začasna odredba začasen odvzem glasovalnih pravic, torej omejitev članske pravice upravljanja družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo, katerega izključitev iz družbe s tožbo uveljavlja tožeča stranka (in posledično s pravnomočnostjo sodbe odvzem vseh članskih pravic v družbi). S tem je deloma zajeta vsebina tožbenega zahtevka v predlagani začasni odredbi. 

Izberi vse|Izvozi izbrane