Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 128cT1pemtsanUlQzQlOERpdGV2JTIwZHJ1JUM1JUJFYmVuaWthJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmb3JkZXI9Y2hhbmdlRGF0ZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYyZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTQ=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba in sklep II Ips 723/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek04.03.2010izstop družbenika – izplačilo poslovnega deleža – izbris družbe iz sodnega registra – družba z omejeno odgovornostjoSporazum, da toženca postaneta edina družbenika družbe, ne pomeni nič drugega kot to, da družbenik izstopi iz družbe, s čimer preneha njegov poslovni delež in vse z deležem povezane pravice in obveznosti. Kar zadeva razmerje med družbo in izstopajočim družbenikom, mora družba družbeniku (tožniku) izplačati vrednost njegovega poslovnega deleža, ki je v konkretnem primeru tolikšna, za kolikršno so se pravdne stranke dogovorile s pogodbo.
VSL sklep I Cpg 951/2009Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek18.11.2009začasna odredba – odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe - kontradiktornost postopka – možnost obravnavanjaGlede na določbe ZIZ postane postopek za izdajo začasne odredbe praviloma kontradiktoren šele v fazi odločanja o ugovoru. To pa ne pomeni, da je ravnanje sodišča, če se odloči, da bo izvajalo kontradiktorni postopek že v fazi odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe in dolžniku pošlje predlog v odgovor, nepravilno. Če pa se je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi o predlogu za izdajo začasne odredbe oprlo na trditve in dokaze dolžnika v odgovoru na predlog, ne da bi upnika seznanilo z dolžnikovim odgovorom in mu ni dalo možnost nanj odgovoriti, je ravnalo v nasprotju z določbo 1. odstavka 5. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
VSL sklep IV Cpg 1001/2009Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek23.12.2009vpis izbrisa družbenika iz družbe - pogodbena izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev družbenika – zagovor družbenikaRegistrsko sodišče mora v primeru zahtevka za vpis izbrisa družbenika iz družbe na podlagi sklepa skupščine o izključitvi, v okviru preizkusa materialnopravnih pogojev za dovolitev vpisa, presojati tudi obstoj pogojev za pogodbeno izključitevVarstvo pravic družbenika zahteva, da je za njegovo izključitev iz družbe treba izkazati pomembne razloge za izključitev na njegovi strani, istočasno pa pred odločanjem o njegovi izključitvi na skupščini tudi njemu dati možnost, da se z očitki in dokazi družbenika, ki predlaga njegovo izključitev, seznani in da se mu omogoči, da na njih pred glasovanjem o izključitvi odgovori. Zato mora biti postopek pogodbene izključitve urejen tako, da so predvsem družbeniku, ki se izključuje, zagotovljene možnosti obrambe.
VSK sklep Cpg 239/2008Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek08.05.2009izpodbijanje sklepa skupščine d.o.o. - obličnost napovedi izpodbojne tožbe – smiselna uporaba določb izpodbojnostiZGD-1 v prvem odstavku 397. čl. predpisuje strogo obličnost napovedi izpodbijanja, ki pa glede na smiselno uporabo teh določb pri izpodbijanju sklepov skupščine družbe z omejeno odgovornostjo v tako strogi formalizirani obliki ni nujna.
VSL sklep IV Cpg 9/2000Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek16.03.2000izključitev družbenika iz družbe - prenos poslovnega kapitalaV tem postopku so se sicer prepletale določbe o izstopu in izključitvi družbenika iz družbe s prenosom poslovnega deleža po 416. členu ZGD. Kot izhaja iz predloženih listin udeležencev, ker s pogodbo o ustanovitvi ni bilo določeno drugače, bi bilo potrebno pri prenosu poslovnega deleža uporabiti določbo 4. odstvka 416. člena ZGD. 
VSL sodba I Cpg 645/99Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek06.12.2000razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - pravice ene stranke, če druga ne izpolni svoje obveznostiV ZOR-u ni določbe, ki bi določala izpodbojnost pogodbe zaradi tega, ker jo ena od strank ni v celoti izpolnila. Za tak primer so določene drugačna sankcija, npr. razveza pogodbe (124. do 132. člena) ali prenehanje obveznosti (354. in 355. člen). 
VSK sodba I Cpg 189/2000Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek21.12.2000prenehanje družbe - razlogČe doseganje tistih skupnih ciljev, zaradi katerih je bila družba z omejeno odgovornostjo ustanovljena, ni več mogoče, je utemeljen zahtevek družbenika, da sodišče odloči o prenehanju družbe, pri čemer ni pomembno, kateri od družbenikov je za takšno stanje odgovoren. 
VSL sodba I Cpg 1556/99Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek23.11.2000družbena lastnina - oškodovanje družbenega premoženjaV 48.a čl. ZLPP v desetih točkah opisuje abstraktne dejanske stanove, ki predstavljajo oškodovanje družbene lastnine. Čim je v revizijskem postopku ugotovljeno, da je revidirano podjetje pri svojem poslovanju ravnalo tako, da je s svojim ravnanjem izpolnilo elemente, ki tvorijo kakega od dejanskih stanov iz 1. do 10. tč. 48.a čl. ZLPP, se domneva, da je bila družbena lastnina oškodovana. Ker je, kot povedano, domnevo možno izpodbiti, je brez osnove pritožbeno stališče, da mora v vsakem od teh primerov škoda tudi dejansko nastati. 
VSL sodba in sklep I Cpg 938/2000Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek11.10.2000izključitev družbenika iz družbe - pristojnost - urejanje obligacijskih razmerij - pogodbena stranka - ničnost - učinek - ugotovitvena tožba - pravni interes - relativna bistvena kršitev določb postopka"Z družbeno pogodbo" "ni mogoče pooblastiti skupščine, da odloča o izključitvi družbenika iz družbe. Takšna določba v družbeni pogodbi je nična". Odreči tožeči stranki status družbenika v času spora o tem vprašanju, bi pomenilo, odreči ji pravico do sodnega varstva glede drugih vprašanj, ki se na ta status navezujejo. Tožeča stranka uveljavlja pravno varstvo, ki naj "popravi" odločitev skupščine o njenem predlogu za odpoklic direktorja. Če pa ne gre zgolj za ugotovitev o obstoju oz. neobstoju pravnega razmerja, katere cilj je, da se avtoritativno, s sodbo odpravi spor ali negotovost v zvezi z njim, pravni interes ni procesna predpostavka takšne tožbe. 
VSL sklep I Cpg 933/2000Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek05.10.2000postopek - izključitev družbenika iz družbeKadar s pravnomočno ugoditvijo zahtevku po tožbi aktivna legitimacija za zahtevek po nasprotni tožbi preneha, je sodišče obe tožbi dolžno obravnavati skupaj in o njih odločiti s skupno odločbo. 
VSL sodba I Cpg 860/2000Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek05.10.2000odškodninski zahtevekOdškodninski zahtevek družbe zoper družbenika k.d. je lahko utemeljen samo kot zahtevek družbe in ne tudi kot zahtevek, ki ga postavijo preostali družbeniki. 
VSL sodba in sklep II Cp 849/99Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek12.01.2000ustanovitelj - vpis v sodni registerVpis spremembe ustanovitelja v sodni register ima deklaratoren učinek. 
VSL sklep I Cpg 201/2000Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek23.03.2000začasna odredba - glasovalna pravicaNe v ZGD in tudi ne v družbeni pogodbi ni bilo pravne podlage za izdajo začasne odredbe s prepovedjo izvrševanja glasovalne pravice družbenika in prepovedjo izvrševanja funkcije direktorja. 
VSL sodba I Cp 1635/99Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek16.02.2000izključitev družbenika iz družbeKer ravnanje toženke ni bilo nedopustno in z njenim ravnanjem ni bil prizadet ugled direktorja družbe, slednji ne more s tožbo uspešno zahtevati izključitev toženke kot družbenice iz družbe. 
VSL sodba I Cpg 1549/99Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek15.02.2000tožba - izključitev družbenika iz družbeZaradi zamujenih rokov za ničnostno in izpodbojno tožbo ostaja (zaenkrat) neizpodbito dejstvo, da sta bili toženki s sklepom skupščine družbe izključeni kot družbenici. Pri tem pa za odločitev o zahtevku na ugotovitev, da nista družbenici, ni pomembno, da sta bili pred izključitvijo družbenici. 
VSL sklep IV Cpg 42/99Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek20.01.2000izključitev družbenika iz družbeČe ima družba z omejeno odgovornostjo samo dva družbenika z enakima kapitalskima deležema, izključitev družbenika s sklepom skupščine ni mogoča. 
VSL sklep II Cp 216/99Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek17.02.1999imenovanje revizorja - sodna pristojnost - pravila nepravdnega postopka - pravila pravdnega postopka - gospodarske statusne zadeve - pravice delničarjaV primerih, ko Zakon o gospodarskih družbah predvideva sodno pristojnost pri odločanju o predlogih v zvezi z ustanavljanjem, delom in prenehanjem gospodarskih družb (gospodarske statusne zadeve; 100. čl., prvi odst. 117. čl., drugi odst. 141. čl., drugi odst. 163. čl., tretji odst. 194. čl., drugi odst. 195. čl., prvi odst. 237. čl., 251. čl., prvi in drugi odst. 267. čl., tretji odst. 284. čl., 294. čl., drugi odst. 335. čl., 447. čl., četrti odst. 485. čl., četrti in peti odst. 486. čl., tretji odst. 489. čl., prvi odst. 529. čl. in drugi odst. 545. čl. ZGD), odloča sodišče glede na naravo teh zadev po pravilih nepravdnega postopka. V primerih uveljavljanja ničnosti in izpodbijanja sklepov skupščine, zahtevkov na izključitev in izstop družbenika ter zahtevkov za prenehanje družbe (prvi odst. 108. čl., drugi odst. 343. čl., 362. čl., prvi in drugi odst. 364. čl., prvi odst. 365. čl., prvi in drugi...
VSC sklep Cp 20/98Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek20.01.1998zavarovanje - začasna odredba - nedenarna terjatevZahtevek na izključitev toženca iz družbe ni premoženjsko pravni zahtevek. Ni ga mogoče zavarovati s prepovedjo prodaje družbinega premoženja, ker brez prepovedi prodaje družbinega premoženja ne bi bila otežena ali onemogočena izključitev toženca iz družbe. 
VSK sklep R 5/97Višje sodišče v KopruCivilni oddelek22.01.1997spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - spor o izključitvi družbenika iz družbe - civilnopravni sporZa reševanje spora o izključitvi družbenika iz družbe, ki je civilni in ne premoženjski spor, je stvarno pristojno okrožno sodišče. Okrajna sodišča so pristojna za reševanje le tistih civilnih sporov, ki so navedeni v 2. tč. 2. odst. 99. čl. Zakona o sodiščih (ZS), v vseh drugih civilnopravnih sporih pa so pristojna okrožna sodišča (1. tč. 2. odst. 101. čl. ZS). 
VSM sklep Cpg 433/96Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek23.12.1996začasna odredba - poslovni delež - krajevna pristojnostPo IV. odstavku 416. člena ZGD pogodbe lahko tožnik - družbenik v družbi, zahteva, da se prodaja poslovnega deleža, brez njegovega soglasja, drugemu družbeniku - tožencu prepreči, in po III. odstavku 436. člena ZGD, naj se drugi družbenik iz družbe izključi. Tožnik lahko torej s tožbo zahteva samo ugotovitev, da prodaja in zastava poslovnega deleža nista dopustni, in da se razmerje med družbeniki na novo oblikuje tako, da se drugi družbenik izključi. Izdaja začasne odredbe je po 2. točki II. odstavka 83. člena Zakona o sodiščih nujna zadeva, II. odstavek 262. člena ZIP pa še izrecno določa, da če je uveden postopek, je za odločitev pristojno sodišče, pred katerim je uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek. 

Izberi vse|Izvozi izbrane