Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 128cT1pemtsanUlQzQlOERpdGV2JTIwZHJ1JUM1JUJFYmVuaWthJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmb3JkZXI9Y2hhbmdlRGF0ZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYyZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTM=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL sklep I Cpg 523/2013Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek19.04.2013izključitev družbenika iz družbe – izstop družbenika iz družbe - umik tožbe - pravdni stroškiZ vpisom izstopa tožene stranke kot družbenika iz družbe tožena stranka ni več družbenik v družbi, zato je bil smiselno izpolnjen tožbeni zahtevek tožeče stranke na izključitev družbenika iz družbe, tožeča stranka pa je s tem, ko je tožena stranka iz družbe izstopila, izgubila pravni interes za nadaljnjo vztrajanje pri tožbenem zahtevku, zato je tudi umaknila tožbo in sicer takoj, ko je bila seznanjena z izstopom tožene stranke iz družbe. Na podlagi navedenega dejanskega stanja, je treba uporabiti pri odločitvi o stroških izjemo, določeno v prvem odstavku 158. člena ZPP.
VSL sklep IV Cpg 574/2013Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek29.05.2013registrski postopek – vpis sprememb – vpis izključitve družbenika – poslovni delež izključenega družbenika – sklic skupščine – dnevni red – sprememba dnevnega redaVpisa izključitve družbenika ni mogoče pogojevati z vpisom posledic izvedbe postopka po drugem odstavku 502. člena ZGD, niti same izvedbe takšnega postopka, saj ZGD med drugim družbenikom daje na razpolago določen čas, da odločijo o usodi zneska osnovnega vložka, ki predstavlja poslovni delež izključenega družbenika. Registrsko sodišče ne presoja vsebinskih razlogov za izključitev, temveč le, ali je bil sklep o izključitvi sprejet v skladu z določbami družbene pogodbe.
VSL sodba I Cpg 1115/2011Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek16.01.2012odškodninska odgovornost družbenikov in poslovodij – refleksna škoda – aktivna legitimacija družbenika – samostojno pravno varstvo – korporacijskopravna pravila – vrednost spornega predmetaDružbenik po ZGD ni imel aktivne legitimacije, da bi škodo zaradi izgubljenega dobička družbe uveljavljal v svojem imenu in za svoj račun, pa četudi se je ta škoda v posledici odrazila tudi na njegovem premoženjskem položaju. Aktivne legitimacije za uveljavljanje takšne škode (v svojem imenu in za svoj račun) družbeniki niso pridobili niti z uveljavitvijo ZGD-1, ki je v 503. členu uredil družbeniško tožbo (actio pro socio). Za refleksno škodo družbenik nima samostojnega pravnega varstva, pač pa jo lahko uveljavlja le za račun družbe. Družbenica je pri uveljavljanju bodisi odškodninskih zahtevkov na podlagi 131. člena OZ bodisi obogatitvenih zahtevkov na podlagi 190. člena OZ bistveno omejena. Vsekakor ni nikakršne osnove za nekakšno skupinsko odgovornost v smeri „da so vse tri tožene stranke z medsebojnim delovanjem oškodovale tožečo stranko oziroma bile na njen račun obogatene“. Družbenik je v pravnem razmerju samo z družbo, katere družbenik je,...
Sklep III DoR 64/2012Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek17.12.2012predlog za dopustitev revizije – izključitev družbenika iz družbe – zavrnitev predloga za dopustitev revizijePogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
VSL sodba in sklep I Cpg 691/2012Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek11.07.2012izključitev družbenika – poslovni delež – skupno premoženje zakoncev – status družbenika – učinek dejanja proti imetnikom istega poslovnega deležaPravna dejanja družbe proti imetnikom istega poslovnega deleža učinkujejo proti vsem imetnikom tega deleža tudi, če so bila opravljena samo proti enemu izmed njih. Izključitev družbenika iz družbe zato učinkuje tudi proti ostalim imetnikom istega poslovnega deleža. Z drugimi besedami povedano, z izključitvijo družbenika iz družbe preneha poslovni delež tega družbenika in vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti. Zato tudi zakonec izključenega družbenika iz družbe, četudi predstavlja poslovni delež v premoženjskem delu njegove vrednosti njuno skupno premoženje, ne more uveljaviti ohranitve ali delitve poslovnega deleža. Posledica izključitve je prenehanje poslovnega deleža.
VSL sklep II Ip 2003/2010Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek16.06.2010pravno nasledstvo – ugovor pasivnosti – uveljavljanje ugovoraDolžniku je treba po izdaji odločbe Ustavnega sodišča U-I-135/00 dati možnost uveljavljanja ugovora po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ.
VSL sodba in sklep I Cpg 99/2012Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek16.05.2012izključitev družbenika iz družbe – oblikovalni učinek sodbe – tržna vrednost lokala – predpravdna pogajanja – namen oškodovanja – ničnost – moralna načelaDružbenik je na podlagi sodbe sodišča iz družbe izključen šele z nastopom pravnomočnosti sodbe. Tako s samo vložitvijo tožbe, s katero se zahteva njegova izključitev, prvo toženec še ni izgubil položaja družbenika in ga do nastopa pravnomočnosti sodbe, s katero bi bilo ugodeno zahtevku za njegovo izključitev, tudi ne bo, zato je podana njegova aktivna legitimacija za nasprotno tožbo na izključitev prvo tožeče stranke iz drugo tožeče stranke.
VSL sodba I Cpg 2/2012Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek13.03.2012izključitev družbenika iz družbe – razlogi za izključitevTožena stranka v pritožbi neutemeljeno navaja, da tožnika nista niti navedla dejstev, ki bi lahko bila podlaga za izključitev tožene stranke kot družbenice, niti teh dejstev nista dokazala. Višje sodišče brez pridržkov sprejema dokazno oceno sodišča prve stopnje, da tožena stranka kot direktorica družbe P., d.o.o., ni podaljšala pogodbe o imetništvu domene xxx.si, da je družbi D., d.o.o., ki se ukvarja z enako dejavnostjo kot družba P., d.o.o., in je v izključni lasti moža tožene stranke, omogočila uporabo skoraj identičnega promocijskega materiala, da je nedovoljeno razpolagala s sredstvi družbe P., d.o.o. (radiofrekvenčni generator za ablacijo ven) itd.
Sodba III Ips 9/2011Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek17.04.2012družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) - izpodbijanje sklepov skupščine - vnaprejšnja napoved izpodbijanja sklepov skupščine - družbenikDolžnost napovedi izpodbijanja veže tudi družbenika d.o.o.Namen ureditve napovedi vložitve izpodbijane tožbe je toliko bolj varovan z napovedjo, ki jo družbenik vloži pred sprejetjem skupščinskega sklepa.
VSL sklep IV Cpg 802/2011Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek30.11.2011interes za udeležbo – imenovanje poslovodje v d.o.o. - družbena pogodba – podlaga za vpis v registerRegistrsko sodišče je zmotno ocenilo, da iz predložene Družbene pogodbe izhaja, da je bil z njo imenovan na funkcijo direktorja subjekta vpisa M. K. z dnem 26.10.2004. Družbena pogodba v določbah o zastopnikih je povsem splošna. Njene določbe ne vsebujejo opredelitve, da naj bi bil z njo konkretno imenovan M. K. v funkcijo direktorja. Če pa bi Družbena pogodba po vsebini imela takšno določbo, bi Družbena pogodba zadostovala za vpis predlaganih podatkov.
VSL sklep IV Cpg 9/2012Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek25.01.2012prekinitev postopka vpisa izbrisa družbenika – skupščinski sklep o izključitvi družbenikaOdločilna za postopanje sodišča prve stopnje je bila ugotovitev, da je družbenik zaradi rešitve spora o vprašanju, ali je bil utemeljeno in na pravilen način izključen iz družbe, s tožbo sprožil spor. Ugotovilo je in tega pritožnik ne izpodbija, da so med strankama sporna dejstva, od katerih je odvisna rešitev predhodnega vprašanja. V takem primeru, kot v odgovoru na pritožbo pravilno navaja družbenik, sodišče prekine postopek in počaka na odločitev pristojnega sodišča.
Sklep III DoR 80/2011Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek05.12.2011dopuščena revizija – izključitev družbenika – izključitveni razlogRevizija se dopusti glede vprašanja navedenega v izreku odločbe.
Sodba III Ips 10/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek06.09.2011družba z omejeno odgovornostjo - izključitev družbenika – izplačilo poslovnega deleža – analogna uporaba določb o plačilu deleža družbeniku družbe z neomejeno odgovornostjo – metoda bodočih donosov – metoda likvidacijske vrednosti – izračun vrednosti poslovnega deležaDoločba petega odstavka 437. člena ZGD pravno izčrpno, jasno in neposredno ureja položaj dosedanjega družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo, določba 113. člena pa isto vprašanje ureja za izločenega družbenika v družbi z neomejeno odgovornostjo. Metoda bodočih donosov je ena od metod, uveljavljenih v ekonomski stroki, s katero se ocenjuje današnja tržna vrednost.
VSK sodba Cpg 27/2011Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek13.05.2011izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev - krivdno ravnanje in opustitev - odvisne družbe - škodljivi pravni poselPogoji za izključitev družbenika iz družbe v 3. odst. 501. čl. ZGD-1 so našteti le primeroma. Vendar pa iz zakonske dikcije in iz namena ureditve po mnenju pritožbenega sodišča izhaja, da lahko izključitveni razlog predstavlja le krivdno ravnanje ali opustitev družbenika, ne more pa biti takšen razlog dejstvo, da med družbeniki ne glede na krivdo kogarkoli obstajajo odnosi, ki ne dopuščajo takega sodelovanja, kot je nujno po pogodbi.
VSL sodba I Cpg 496/2010Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek20.10.2010pogodbena izključitev družbenikaDopustnost pogodbene izključitve družbenika iz d.o.o., ob dejstvu, da je d.o.o. veliko trdnejša in bolj institucionalizirana oblika obligacijskopravne povezave (kot societas po OZ), katere interesi zahtevajo strožjo ureditev, je tudi po stališču pravnih teoretikov še toliko manj vprašljiva. Prav samostojna bit d.o.o. in varstvo njenih interesov v povezavi z interesi drugih družbenikov po oceni pritožbenega sodišča opravičujejo poseg v lastninsko pravico družbenikov, ki nastopi zaradi izključitve, tudi z ustavnopravnega vidika.
VSL sodba in sklep I Cpg 651/2010Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek02.09.2010izpodbijanje sklepov skupščine – izključitev glasovalne pravice družbenika - kolizija interesov družbe in družbenikaDružbenikova upravljalska pravica, udejanjena na skupščini, ni absolutna. Omejena je v tistih primerih, ko v koliziji interesov družbe in družbenika obstaja možnost, da bodo družbenika na skupščini pri uresničevanju glasovalne pravice vodile njegove lastne koristi, ne pa koristi družbe. Šele s sklepom skupščine o določitvi nagrade direktorju družbe se je vzpostavilo dolžniško upniško razmerje med družbo in njenim direktorjem, na eni strani terjatev direktorja, na drugi pa obveznost družbe, da mu na podlagi sklepa skupščine to nagrado izroči s prenosom lastnih poslovnih deležev. Zato ne more biti dvoma, da ima izpodbijani sklep vse atribute obligacijskega pravnega posla, ne pa narave korporacijsko pravnega in da gre torej za situacijo, ko je po samem zakonu glasovalna pravica S. Š. kot družbenika, istočasno pa tudi direktorja...
VSK sklep Cpg 192/2009Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek04.03.2010izključitev družbenikov iz d.o.o. - ustavna pravica o svobodi gospodarske dejavnosti – izključitev družbenika kot skrajni ukrep – obstoj utemeljenega razloga za izključitev – kršitev začasne odredbe – kršitev konkurenčne prepovedi – dejanska konkurencasodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka z računa družbe v maju in juliju 2004 dvignjene zneske (prikazane kot posojilo) družbi vrnila, zato je neutemeljen njegov zaključek, da je družbi škoda nastala (ob tem, da je bilo ugotovljeno, da je tožnik toženki pripadajoče zneske iz naslova materialnih stroškov in dnevnic od leta 1998 do leta 2002 z računa družbe že dvignil, vendar pa jih toženki ni izplačal). Glede na to opisanega ravnanja toženke v zvezi z dvigi zneskov z računa družbe samega zase ni mogoče opredeliti kot utemeljenega razloga za izključitev družbenice iz družbe po takrat veljavnem 3. odst. 436. čl. ZGD.
VSL sklep II Ip 3654/2009Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek10.02.2010izvršilni stroški – neutemeljeno povzročeni stroški – potrebni stroški – načelo zaupanja v podatke v sodnem registru – dejanski družbenik izbrisane družbe – vpis spremembe družbenikaZa odločitev, katere osebe so odgovorne za obveznosti izbrisane družbe, je odločilno le, katere osebe so bile v času izbrisa družbe iz sodnega registra dejansko njeni družbeniki (pri čemer ni pomembno stanje po podatkih sodnega registra, saj sprememba družbenika učinkuje že pred vpisom v sodni register in neodvisno od njega).S tem, ko je upnik predlagal nadaljevanje izvršbe zoper osebo F. K., za katero iz utemeljenih razlogov ni vedel oz. brez svoje krivde ni mogel vedeti, da ob izbrisu družbe iz sodnega registra ni bila več družbenica te družbe, upnik osebi F. K. stroškov z ugovorom ni povzročil neutemeljeno in ji jih ni dolžan povrniti
VSL sklep IV Cpg 342/2010Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek01.04.2010izključitev družbenika iz d.o.o. - vpis izključitve družbenika iz d.o.o. - vročanje predloga izključenemu družbenikuKer gre za vpis, na katerega se nanaša predlog za vpis v sodni register, s katerim bi bila prizadeta pravica, s sklepom skupščine izključnega družbenika družbe, bi moralo sodišče prve stopnje predlog z listinami vročati tudi njemu.
VSL sklep I Cpg 619/2009Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek02.09.2009izključitev družbenika iz družbe – sodna izključitev družbenika iz družbe – regulacijska začasna odredbaČe sprta družbenika ne dosežeta soglasja o prenehanju družbe, poslovodja ne sme izvajati ukrepov, ki bi onemogočili delovanje družbe. Osnovni namen kapitalske družbe je namreč njeno delovanje zaradi ustvarjanja dobička, na katerega spor med družbenikoma naj ne bi imel nobenega vpliva. Z začasno odredbo v cilju obnavljanja delovanja podjetja se torej lahko začasno regulira stanje, ki je usmerjeno v ohranjanje opravljanja dejavnosti družbe z namenom pridobivanja dobička. Vendar je tudi vsaka regulacijska začasna odredba vezana na obstoj zakonskih predpostavk za njeno izdajo.

Izberi vse|Izvozi izbrane