<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Celju
Gospodarski oddelek

VSC Sklep II Cpg 32/2019
ECLI:SI:VSCE:2019:II.CPG.32.2019

Evidenčna številka:VSC00024546
Datum odločbe:13.03.2019
Senat, sodnik posameznik:mag. Aleksander Urankar (preds.), Zdenka Pešec (poroč.), Katarina Lenarčič
Področje:ZAVAROVANJE TERJATEV
Institut:začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - tožba na izključitev družbenika - regulacijska začasna odredba

Jedro

Če je upnica z verjetnostjo imetnica 50 % poslovnega deleža, bi moral imeti dolžnik za njeno razrešitev kot prokuristke in za imenovanje nove poslovodje soglasje upnice kot druge, enakovredne družbenice. Ker soglasja ni pridobil, je ravnal samovoljno in je z verjetnostjo posegel v družbeniške pravice upnice. Dolžnik je z nevključevanjem upnice v soupravljanje družbe kot enakovredne družbenice tej z verjetnostjo povzročil škodo, zlasti ker zaradi tega ni bila deležna informacij o družbi, ki bi jih lahko uporabila v postopku ugotovitve in delitve skupnega premoženja.

V dejanskih okoliščinah tega primera je pomen ureditvene oziroma regulacijske začasne odredbe, da se začasno uredi sporno pravno razmerje. Terjatve namreč ne ogroža le nevarnost, da sodbe ne bo mogoče izvršiti, pač pa tudi ravnanja, zaradi katerih bi sodno varstvo ostalo brez pomena – to je v primeru, če že v teku sodnega postopka za varstvo te terjatve tožniku nastane nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda. V tem primeru bi do tega lahko prišlo, če bi dolžnik še naprej samovoljno upravljal družbo, v kateri imata enakovredna poslovna deleža stranki, in s tem ogrožal tudi vrednost poslovnega deleža upnice.

Izdana začasna odredba s skupnim zastopanjem poslovodje z upnico preprečuje dolžniku, da bi še naprej povzročal upnici domnevno škodo in da ne spreminja oziroma ogroža njenega poslovnega deleža.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Dopolnitvi pritožbe z dne 6. 12. 2018 in 13. 2. 2019 se zavržeta.

III. Vsaka stranka krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika z dne 4. 5. 2018 zoper sklep o začasni odredbi z dne 26. 4. 2018 (I. točka izreka). Dolžniku je naložilo, da je dolžan v roku 8 dni povrniti upnici stroške postopka (II. točka izreka). Ugotovilo je, da dolžnik ni uspel izpodbiti z verjetnostjo ugotovljene terjatve in težko nadomestljive škode, ki se v obsegu dokazovanja prekrivata. Glede preklica prokure je pojasnilo, da je lahko prokurist razrešen brez njegove vednosti in pravno to ni sporno. Kot pravno pomembno je upoštevalo, da je bila prokura preklicana v času razpada zakonske zveze, 7 let po upokojitvi upnice in da je s preklicem prokure dolžnik onemogočil upnici vpogled v poslovno dokumentacijo. Premoženjski interes, ki ga želi upnica zavarovati z začasno odredbo, se kaže v ohranitvi vrednosti poslovnega deleža, ki predstavlja skupno premoženje strank. Upnica ne zlorablja začasne odredbe z namenom škodovanja družbi, ampak skladno z dogovorom strank izvršuje skupno zastopanje tako, da potrjuje račune.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga dolžnik pritožbo in dve dopolnitvi pritožbe po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je upnica po preklicu pooblastila Podlogarjevi sama prihajala na sedež podjetja, kamor ji vstop nikoli ni bil onemogočen, vsled česar ima ves čas dostop do razpoložljive dokumentacije družbe. Upnica ni družbenica in to verjetno nikoli ne bo postala. Sodišče neutemeljeno sklepa na škodljivost razrešitve iz mesta prokuristke, čeprav upnica ne zatrjuje na kakšen način je bila zaradi razrešitve oškodovana, ker tega ne more zatrjevati, saj je od leta 2010 v pokoju in funkcije ni nikoli izvrševala. Sodišče samovoljno zaključi, da je njena škoda zaradi razrešitve v tem, da ji je bil s preklicem prokure onemogočen vpogled v dokumentacijo. Neutemeljena in nedokazana je navedba upnice, da je dolžnik prezaposlil delavce na drugo podjetje. M. K. je ustanovil svoje podjetje na svojem naslovu. Zaradi opisanih škodljivih ravnanj upnice in zlasti T. B. je zaposlil ljudi, ki so se bali za svojo eksistenco v podjetju, ki ga ima upnica očitno namen onemogočiti in uničiti. Upnica ne zatrjuje, da bi bilo škodo težko sanirati oziroma nadomestiti. Začasna odredba je v nasprotju z Zakonom o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) in pomeni eklatantno kršitev določil, zaradi česar jo je potrebno razveljaviti, saj zaradi nje nastaja podjetju nenadomestljiva škoda, ki se kaže v nezmožnosti poslovanja. Pooblastilo za zastopanje direktorju je omejljivo le v zakonsko določenem primeru, kadar je v družbeni pogodbi oziroma aktu določeno skupno delovanje več poslovodij. Izpodbijani sklep, ki upnico brez zahtevka po postavitvi kot poslovodje in uveljavljanega skupnega zastopanja postavlja za omejevalko pooblastila direktorice, je v nasprotju s kogentno določbo ZGD-1, ki omejitve pooblastila direktorja omogoča zgolj s postavitvijo več direktorjev in določitve skupnega zastopanja.

3. Upnica je po pooblaščeni odvetniški družbi odgovorila na pritožbo in dopolnitev pritožbe. V odgovoru na pritožbo navaja, da podjetju grozi nevarnost nastanka škode, saj ji je izvajanje začasne odredbe onemogočeno, ko se ji s strani direktorice, predvsem dolžnika, ne omogoči vpogled v spletno banko in opravljanje vseh faz bančništva za podjetje. Večkrat je pozvala direktorico, da bo potrdila nastajanje stroškov za podjetje le na podlagi argumentov, da so stroški potrebni. Upnica si izvajanje začasne odredbe, torej skupno zastopanje, predstavlja kot svojo odgovornost v smislu pozitivnega poslovanja podjetja in s tem ohranitev vrednosti poslovnega deleža. Dolžnik ji ne omogoča skupnega zastopanja, kar izhaja iz e-korespondence med direktorico podjetja in upnico z dne 21. 11. 2018. Ker upnica do danes ni prejela dokumentacije, ki jo je zahtevala, teče postopek v zvezi z vpogledom v poslovno dokumentacijo Ng 11/2018. V podjetje ni želela več hoditi, saj je bila vselej, ko je prišla, deležna zmerljivk in namišljenih obtožb direktorice. Nazadnje je šla v podjetje 10. 12. 2018 s pooblaščencem prav iz razloga, da se izogne konfliktom, ki jih povzroča direktorica podjetja po naročilu dolžnika. Dolžnik ni zatrdil, še manj izkazal, da je upnici prostovoljno dostavil zahtevano dokumentacijo ali prostovoljno omogočil vpogled oziroma, da ji je prostovoljno sporočil informacije, ki jih je zahtevala. Dolžnik oziroma njen nekdanji direktor je kasneje tudi ob sodelovanju z novo direktorico na vsak način hotel takoj izključiti upnico iz upravljanja družbe, kot ji onemogočiti seznanjenost z zadevami družbe. Prav z namenom, da se upnici odvzamejo informacije o poslovanju družbe, kar se vedno bolj izkazuje, upnica vztraja pri trditvah, da jo je dolžnik ravno s tem razlogom razrešil s funkcije prokuristke. Zakonska zveza je razvezana in v zakonski zvezi ustvarjeno premoženje še ni razdeljeno. Zaradi tega potekajo postopki na sodišču, da se zavaruje premoženje, ki je bilo pridobljeno v času zakonske zveze, kar je uspela dokazati z izdajo sklepa o začasni odredbi.

4. Pritožba ni utemeljena, dopolnitvi pritožbe sta prepozni.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je upnica (vsaj z verjetnostjo) originarna imetnica poslovnega deleža in da ta predstavlja skupno premoženje strank (7. in 15. točka obrazložitve). Dolžnik teh ugotovitev obrazloženo ne izpodbija, ampak le pavšalno, da upnica ni družbenica in verjetno nikoli ne bo postala1. Poleg v izpodbijanem sklepu je Okrožno sodišče v Celju v zadevi P 762/2017 zaradi ugotovitve in delitve skupnega premoženja med strankama v sklepu z dne 15. 11. 2017 o izdani začasni odredbi ugotovilo, da je upnica z zadostno stopnjo verjetnosti izkazala terjatev zoper toženca na ugotovitev obstoja skupnega premoženja; dolžniku je prepovedalo odtujitev in obremenitev poslovnega deleža v družbi, kar predstavlja 50 % osnovnega kapitala, ter se zaznamuje v sodnem registru (priloga A 7). Končni odgovor na vprašanje ali je poslovni delež skupno premoženje strank ali ne, je stvar njunega pravdnega postopka za ugotovitev in delitev skupnega premoženja P 762/2017.

6. Za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve mora upnik v skladu s prvim odstavkom 272. člena ZIZ za verjetno izkazati, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo verjetnost terjatve na izključitev dolžnika iz skupne družbe. Materialnopravno podlago za tožbo na izključitev družbenika je utemeljeno povzelo iz tretjega odstavka 501. člena ZGD-1. Ta določa, da sme vsak družbenik s tožbo zahtevati, da se drug družbenik iz družbe izključi, če obstajajo za to utemeljeni razlogi, zlasti če drug družbenik povzroča družbi ali družbenikom škodo, če ravna v nasprotju s sklepi skupščine, če ne sodeluje pri upravljanju in s tem ovira redno delovanje družbe ali uresničevanje pravic drugih družbenikov ter če sicer grobo krši pogodbo (6. točka obrazložitve). Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo zatrjevana ravnanja dolžnika, ki škodujejo upnici oziroma družbi: razrešitev s funkcije prokuristke brez njene vednosti ravno v času razpada zakonske zveze, omejevanje vpogleda v dokumentacijo, imenovanje nove zakonite zastopnice brez poslovodnih izkušenj (brez sodelovanja upnice; 7. in 13. točka obrazložitve). V skladu s 7. alinejo 505. člena ZGD-1 družbeniki odločajo o postavitvi prokurista. Torej odločajo tudi o njegovi razrešitvi. Dolžnik ni zatrjeval, da bi bil po aktu o ustanovitvi družbe za to pristojen poslovodja. Prav tako na podlagi 5. alineje 505. člena ZGD-1 družbeniki odločajo o postavitvi in odpoklicu poslovodij. Če je upnica z verjetnostjo imetnica 50 % poslovnega deleža, bi moral imeti dolžnik za njeno razrešitev kot prokuristke in za imenovanje nove poslovodje soglasje upnice kot druge, enakovredne družbenice. Če ni z zakonom ali družbeno pogodbo določeno drugače, odločajo družbeniki na skupščini z večino oddanih glasov (drugi odstavek 510. člena ZGD-1). Ker soglasja ni pridobil, je ravnal samovoljno in je z verjetnostjo posegel v družbeniške pravice upnice. Dolžnik nima prav, da sodišče neutemeljeno sklepa na škodljivost razrešitve, da upnica ne zatrjuje na kakšen način je bila oškodovana zaradi razrešitve, da je od leta 2010 v pokoju, da funkcije ni izvrševala, da ni opravila v tej funkciji nobene naloge, da razrešitev ni poslabšala njenega položaja. Dolžnik je z nevključevanjem upnice v soupravljanje družbe kot enakovredne družbenice tej z verjetnostjo povzročil škodo, zlasti ker zaradi tega ni bila deležna informacij o družbi, ki bi jih lahko uporabila v postopku ugotovitve in delitve skupnega premoženja. Prav tako ne drži, da lahko upnica nemoteno prihaja na sedež, da ji je omogočen vpogled v dokumentacijo in ga nemoteno izvaja, da ji je omogočeno fotokopiranje poslovne dokumentacije, kar naj bi dokazoval zapisnik o naroku z dne 12. 11. 2018 v nepravdni zadevi Ng 11/2018. Dolžnik je kot dopustno pritožbeno novoto priložil samo neparne strani zapisnika, v pritožbi pa se sklicuje na strani 6, 7 in 8. Strani 6. in 8. zapisnika ni predložil, 7. stran zapisnika pa ne dokazuje dolžnikovih navedb. Glede na to, da med strankama še vedno poteka nepravdni postopek po predlogu upnice za vpogled v poslovno dokumentacijo družbe na podlagi 512 in 513. člena ZGD-1 ter da po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje sovpada razrešitev upnice s funkcije prokuristke s prenehanjem zakonske zveze (7. točka obrazložitve), je pravilno zaključilo, da dolžnik vsaj z verjetnostjo ni omogočil upnici vpogleda v poslovno dokumentacijo družbe. Kolikor je uspela vpogledati, je očitno na podlagi sklepa o izdani začasni odredbi in izvršljivega prvega sklepa o dostopu do informacij, ki je bil razveljavljen. Torej je dolžnik zgolj spoštoval sodni odločbi in je upnica deloma prišla do pravice s prisilnimi sredstvi, ne prostovoljno s sodelovanjem dolžnika. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da ni relevantno, da je pooblaščenka upnice B. P. nasilno vstopila na sedež družbe (4. točka obrazložitve), saj ji je pooblastilo preklicala. Zato dolžnik v pritožbi neutemeljeno vztraja, da je pooblaščenka z zlorabo izdanega sklepa o začasni odredbi nasilno vstopila v prostore, vpogledala in fotokopirala listine. Dolžnik ni dokazal, da bi dal upnici na voljo vso dokumentacijo, torej je z omejevanjem dostopa vsaj z verjetnostjo škodoval upnici. Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da v družbi ni več strokovnega kadra, kot ga potrebuje za opravljanje dejavnosti, da je odšel ves kader z referencami (14. in 15. točka obrazložitve). Ali je to bilo zaradi groženj T. S. ali je to storil dolžnik namenoma z ustanovitvijo by-pass podjetja, sodišče prve stopnje ni štelo kot odločilno. Lahko pa bo predmet pravde za izključitev dolžnika iz družbe. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je dolžnik s svojimi ravnanji z verjetnostjo povzročil škodo upnici, kar pomeni verjetnost obstoja terjatve na izključitev po tretjem odstavku 501. člena ZGD-1. Gotovo terjatve se bo ugotavljala v pravdi.

7. Drugi pogoj za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve se glasi, da mora upnik na podlagi drugega odstavka 272. člena ZIZ verjetno izkazati: - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; - da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode; - da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Dolžnik neutemeljeno navaja, da upnica ne zatrjuje oziroma ne dokazuje pravnega standarda težko nadomestljive škode. V predlogu za izdajo začasne odredbe je zatrjevala, da je potrebna izdaja začasne odredbe, da se dolžniku prepreči nadaljnje samovoljno ravnanje zaradi preprečitve težko nadomestljive škode družbi in upnici v smislu ogrožanja družbe, katere lastnica je oziroma razvrednotenje vrednosti njenega poslovnega deleža. V dopolnitvi predloga je še navajala, da dolžnik v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja upnici onemogoča, da bi uresničevala svoje zakonske pravice iz naslova lastništva poslovnega deleža in poskuša preprečiti učinkovito uveljavitev njenih pravic iz naslova skupnega premoženja ter uveljavitev zahtevka iz pravnih sredstev, ki jih zoper njega uveljavlja, da je dolžnik imenoval novo zakonito zastopnico izključno iz razlogov onemogočanja uveljavljanja upničinih terjatev. Sodišče prve stopnje je v teh trditvah pravilno videlo premoženjski položaj oziroma interes upnice, ki ga želi zavarovati z začasno odredbo. To je v ohranitvi vrednosti poslovnega deleža (7. in 15. točka obrazložitve). V dejanskih okoliščinah tega primera je pomen ureditvene oziroma regulacijske začasne odredbe, da se začasno uredi sporno pravno razmerje. Terjatve namreč ne ogroža le nevarnost, da sodbe ne bo mogoče izvršiti, pač pa tudi ravnanja, zaradi katerih bi sodno varstvo ostalo brez pomena – to je v primeru, če že v teku sodnega postopka za varstvo te terjatve tožniku nastane nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda2. V tem primeru bi do tega lahko prišlo, če bi dolžnik še naprej samovoljno upravljal družbo, v kateri imata enakovredna poslovna deleža stranki, in s tem ogrožal tudi vrednost poslovnega deleža upnice. Ko se med strankama začne postopek razdružitve skupnega premoženja, praviloma ne smeta posamično upravljati družbe. To povzroča samo nove spore, zato bi se morali stranki od začetka postopka razdružitve skupnega premoženja vzdržati enostranskih posegov vanj, razen če gre za nujna razpolaganja ali takšna, ki odvračajo škodo od družbe. Brez ohranitve obstoječega stanja ne bo smisla postopka razdelitve skupnega premoženja in ta je med strankama ključen3. V primeru enostranskega upravljanja skupnega premoženja dolžnika brez vpliva druge družbenice bi lahko bil dalj časa trajajoči postopek ugotovitve in razdelitve skupnega premoženja zaman. Pravica do sodnega varstva upnice bi lahko bila izvotljena.

8. Dolžnik neutemeljeno povzema primer v sodni praksi VSL IV Cpg 1579/2017 in navaja, da izpodbijani sklep v nasprotju z ZGD-1, ker upnico brez zahtevka po postavitvi kot poslovodje postavlja za omejevalko pooblastila direktorice. Zadeva ni primerljiva, ker je bila izdan v registrskem postopku, ko je subjekt vpisa želel vpisati prostovoljno spremembo akta o ustanovitvi družbe. V tem primeru gre za prisilni institut zavarovanja terjatve. Po pravilnem razlogovanju sodišča prve stopnje sme v skladu s prvim odstavkom 273. člena ZGD-1 za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja (18. točka obrazložitve). Med temi je tudi prepoved dolžniku, da ne sme storiti ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo upniku, ter prepoved, da ne sme nič spremeniti na stvareh, na katere meri terjatev. Izdana začasna odredba s skupnim zastopanjem poslovodje z upnico preprečuje dolžniku, da bi še naprej povzročal upnici domnevno škodo in da ne spreminja oziroma ogroža njenega poslovnega deleža. Iz drugega primera v sodni praksi VSK I Cpg 138/2001, na katerega se ravno tako sklicuje dolžnik, izhaja ravno nasprotno od navedb v pritožbi: da pri skupnem zastopanju ne gre za omejitev pooblastil zastopnikov v klasičnem pomenu besede, ampak za opredelitev načina zastopanja. V d.o.o. velja večja svoboda urejanja razmerij med družbeniki. Ni nujno, da upnica sploh želi biti de iure poslovodja niti je k temu ni mogoče prisiliti. Če bo uspela s tožbo na izključitev dolžnika iz družbe, bo kot edina družbenica lahko postavila za poslovodjo kogar koli. V tem trenutku želi z začasno odredbo zgolj enakovredno obravnavno pri upravljanju skupne družbe. Nenazadnje iz akta o ustanovitvi družbe z dne 20. 4. 2017 izhaja, da družbo vodita in opravljata poslovodja ter družbenik (člen 5; priloga A 25).

9. Dolžnik še neutemeljeno navaja, da se upnica ne zaveda, da njena funkcija soodločanja ne pomeni zgolj pasivne vloge in omejevanja poslovanja družbe, ampak tudi obveznosti - vlogo poslovodnega organa, ki ga upnica na škodo družbe ne izvaja, ter da dogovor med strankama o izvrševanju začasne odredbe ne obstaja, da nikoli ni obstajal. Sodišče prve stopnje je povzelo izpoved upnice, da je skupno zastopanje dogovorjeno tako, da upnica na sedež družbe ne prihaja, ampak elektronsko potrjuje račune, da ne drži, da bi družbo oškodovala zaradi neodzivnosti, da je zaradi nekaj dnevne zamude s plačili poklicala dobavitelje, s katerimi je dolga leta sodelovala, in z njimi dogovorila, da bodo v naslednjih dneh plačila opravljena, da ji je dolžnik očital vtikanje v poslovanje družbe in da jo dolžnik okara karkoli želi narediti. Zaključilo je, da upnica ne zlorablja začasne odredbe (16. točka obrazložitve). Sodišče prve stopnje očitno ni imelo dvoma v izpoved upnice in ji je verjelo. Prav tako je sodišče prve stopnje povzelo izpoved direktorice priče Ž. B. (11. točka obrazložitve). Ta je v zaključku izpovedi potrdila izpoved upnice, da poteka izvrševanje začasne odredbe po dogovoru tako, da ji upnica pove kaj želi imeti, oni ji to pripravijo in predložijo račune, dobavnice, kontne kartice, virmane in jih takrat ona pregleda ter podpiše (l. št. 83 spisa). Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da dolžnik ni dokazal, da brez začasne odredbe upnici ne bi (niti z verjetnostjo) nastala težko nadomestljiva škoda (15. točka obrazložitve). Upnica je dokazala njeno verjetnost in s tem drugi pogoj za izdajo začasne odredbe.

10. Izpodbijani sklep je bil vročen dolžniku po pooblaščeni odvetniški pisarni 7. 11. 2018, kar dokazuje podpisana vročilnica. Pritožbo je bilo potrebno vložiti v 8 dneh od prejema pisnega odpravka, kar določa tretji odstavek 9. člena ZIZ in pravni pouk sklepa. Prvo dopolnitev pritožbe je dolžnik vložil 6. 12. 2018 in drugo dopolnitev 13. 2. 2019, obe neposredno pri sodišču. Vložil ju je prepozno in sodišče druge stopnje ju je zavrglo (352. člen ZPP v zvezi s prvo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

11. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

12. Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in ker mu jih upnica ni neutemeljeno povzročila po šestem odstavku 38. člena ZIZ.

13. Tudi upnica sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za postopek zavarovanja po petem odstavku 38. člena ZIZ, saj z odgovorom ni pripomogla k odločitvi sodišča druge stopnje.

-------------------------------
1 Upnica je v predlogu za izdajo začasne odredbe med drugim zatrjevala, da sta stranki v skoraj štirih desetletjih skupnega življenja s svojim delom ustvarili precejšen obseg skupnega premoženja, v letu 1991 sta skupaj ustanovila podjetje, osnovni vložek je bil v celoti plačan iz sredstev, ki predstavljajo skupno premoženje, in čeprav je kot edini družbenik 100 % poslovnega deleža v sodnem registru vpisan le dolžnik, se v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZZZDR domneva, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, da poslovni delež v družbi predstavlja skupno premoženje strank, da sta vsak imetnik poslovnega deleža do 50 %. Dolžnik v ugovoru ni obrazloženo nasprotoval trditvam upnice, ki jih je povzelo sodišče prve stopnje v sklepu o izdani začasni odredbi.
2 Sklep VSL I Cpg 898/2014.
3 Sklep VSC II Cpg 17/2017.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 272, 272/1, 273, 273/1
Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 501, 501/3
Datum zadnje spremembe:
25.07.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMwMzg0