<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL sklep IV Cpg 981/2013
ECLI:SI:VSLJ:2013:IV.CPG.981.2013

Evidenčna številka:VSL0069642
Datum odločbe:04.09.2013
Senat, sodnik posameznik:Maruša Primožič (preds.), Vesna Jenko (poroč.), Renata Horvat
Področje:SODNI REGISTER
Institut:družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - odpoved družbene pogodbe - odrek vodenju poslov

Jedro

Določba 106. člena ZGD-1 je kogentna in družbenik ne more pogodbe odpovedati drugače, kot le ob koncu poslovnega leta. Poslovno leto pa je lahko različno od koledarskega. Tako se pokaže, da je prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni upoštevalo zakonskega dneva, s katerim je pogodba odpovedana po prvem odstavku 106. člena ZGD-1, pač pa je nekritično sledilo predlogu „izstopajoče“ družbenice D. S. za njen izbris iz sodnega registra.

Družbenik, ki se odreka vodenju poslov, mora o tem obvestiti preostale družbenike. Le tako njegova odpoved vodenju poslov proti družbi sploh lahko učinkuje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep:

- glede vpisa izbrisa družbenice D. S. spremeni tako, da se predlog za njen izbris zavrne;

- glede izbrisa zastopnika izpodbijani sklep razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne registrskemu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče pri subjektu vpisa D., d.n.o., matična številka …. v sodni register vpisalo izbris družbenice D. S. z datumom izstopa 6. 6. 2011 in izbris zastopnika družbe D. S. z datumom prenehanja pooblastila za zastopanje 6. 6. 2011.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožila družbenica V. N., uveljavljala pa je pritožbene razloge kršitev določb postopka, nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava in predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. V odgovoru na pritožbo je D. S. predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je pritožbo družbenice V. N. obravnavalo kot pravočasno, saj ji prvostopenjsko sodišče izpodbijanega sklepa ni vročalo, čeprav iz ZGD-1 kot družbenici družbe z neomejeno odgovornostjo priznava pravni interes za udeležbo v postopku. Ta izhaja že iz zakonske določbe, ki v drugem odstavku 117. člena ZGD-1 določa, da morajo izločitev družbenika iz družbe (to je v primeru odpovedi pogodbe katerega od družbenikov, smrti ali prenehanja – prvi odstavek 111. člena ZGD-1) prijaviti za vpis v register preostali družbeniki. Glede na to, da ZGD-1 pritožnici kot preostali družbenici podeljuje celo status upravičenega predlagatelja postopka, ji je treba priznati tudi status udeleženca postopka in sicer osebe, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet (prvi odstavek 17. člena ZSReg) oziroma osebe, ki ji že zakon daje pravico, da se udeležuje postopka (drugi odstavek 17. člena ZSReg). Čim pa je tako, bi moralo prvostopenjsko sodišče skladno z drugim odstavkom 31. čelna ZSReg pritožnici vročiti tudi predlog za vpis v sodni register z listinami, ki so mu bile priložene, enako pa skladno s prvim odstavkom 31. čelna ZSReg tudi subjektu vpisa zaradi vložitve morebitnega ugovora. Kot izhaja iz spisovnega gradiva, prvostopenjsko sodišče tako ni postopalo, niti ni izpodbijanega sklepa vročilo pritožnici in subjektu vpisa, torej družbi, na kar pravilno opozarja pritožnica. Pritožbeno sodišče je zato njeno pritožbo obravnavalo kot pravočasno.

6. Pritožbeno sodišče sicer ne soglaša s pritožnico, da bi „izstopajoča“ družbenica morala izstop iz družbe uveljavljati s tožbo po 107. členu ZGD-1. Po 106. členu ZGD-1 namreč lahko družbenik odpove družbeno pogodbo, ne da bi za to obstajali utemeljeni razlogi. 107. člen ZGD-1 namreč ureja v tretjem odstavku drugačno situacijo, ko eden ali več družbenikov zahteva izključitev drugega družbenika iz družbe. V takem primeru pa mora (jo) izključitev uveljavljati s tožbo, s katero bodo uspeli le v primeru, če pri družbeniku, ki ga preostali družbeniki izključujejo, obstaja utemeljen razlog za njegovo izključitev. Za tak primer v obravnavani zadevi ne gre.

7. V okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg) pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je kot datum izstopa družbenice D. S. iz družbe z neomejeno odgovornostjo upoštevalo datum pisnega sporočila o njeni odpovedi družbene pogodbe preostali družbenici, to je 6. 6. 2011 (kar je bilo očitno v skladu z njenim predlogom, saj se zoper sklep ni pritožila).

8. Po prvem odstavku 106. člena ZGD-1 v primeru, če je družba ustanovljena za nedoločen čas, lahko družbenik odpove družbeno pogodbo na koncu poslovnega leta, če odpoved pisno sporoči drugim družbenikom vsaj šest mesecev pred tem dnem. Navedena določba je kogentna in družbenik ne more pogodbe odpovedati drugače, kot le ob koncu poslovnega leta. Poslovno leto pa je lahko različno od koledarskega (prvi odstavek 54. člena ZGD-1). Tako se pokaže, da je prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni upoštevalo zakonskega dneva, s katerim je pogodba odpovedana po prvem odstavku 106. člena ZGD-1, pač pa je nekritično sledilo predlogu „izstopajoče“ družbenice D. S. za njen izbris iz sodnega registra.

9. Utemeljeni pritožbi je spričo navedenega pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani sklep v tem delu spremenilo tako, da je predlog za vpis izbrisa družbenice D. S. zavrnilo (4. točka 39. člena ZSReg).

10. Skladno z 91. členom ZGD-1 se družbenik lahko odreče vodenju poslov le, če obstaja utemeljen razlog in sicer le tako, da lahko družbeniki storijo vse potrebno za nadaljnje vodenje poslov, razen če ne obstaja utemeljen razlog za odrek ob nepravem času. Če takega razloga ni in se družbenik odreče ob nepravem času, mora družbi povrniti škodo, ki za družbo zaradi tega nastane. Iz citirane določbe torej nedvoumno izhaja, da mora družbenik, ki se odreka vodenju poslov, o tem obvestiti preostale družbenike. Le tako njegova odpoved vodenju poslov proti družbi sploh lahko učinkuje.

11. Iz pritožbenih trditev pa izhaja, da pritožnica kot družbenica ni seznanjena z listinami v spisu, s katerimi je predlagateljica dokazovala svoje obvestilo pritožnici o „izstopu direktorja in družbenika“. Že je bilo uvodoma obrazloženo, da prvostopenjsko sodišče neutemeljeno ni vročalo predloga za vpis sprememb v sodni register in njemu priloženih listin pritožnici, pa tudi ne družbi, čeprav bi to moralo storiti. Pritožnici je bila s tem kršena možnost izjave o predlogu in listinah kot dokaznem gradivu v utemeljitev predloga za vpis v sodni register. S tem je prvostopenjsko sodišče zagrešilo uveljavljano bistveno postopkovno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg. Pritožbeno sodišče je zato v delu, ki se nanaša na vpis izbrisa predlagateljice kot direktorice družbe izpodbijani sklep razveljavilo in v tem obsegu vrnilo zadevo registrskemu sodišču v novo odločanje (3. točka 39. člena ZSReg).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 91, 106, 106/1, 107, 107/3, 117, 117/2
Zakon o sodnem registru (1994) - ZSReg - člen 17, 17/1, 17/2, 31, 31/1, 31/2
Datum zadnje spremembe:
31.01.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDYxOTgx