<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sklep I Cp 2232/99
ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CP.2232.99

Evidenčna številka:VSL42588
Datum odločbe:16.02.2000
Področje:stvarno pravo
Institut:lastninska pravica

Jedro

V odškodninski pravdi zaradi pobiranja plodov - hrušk je potrebno ugotoviti čigava je hruška oz. na čigavem zemljišču je rastla.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim sta tožnika zahtevala od toženca, da jima plača odškodnino v znesku 200.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe sodišča prve stopnje do plačila ter da jima povrne njune pravdne stroške.

Zoper to sodbo se pritožujeta tožnika, pri čemer uveljavljata pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter predlagata spremembo sodbe tako, da bo ugodeno tožbenemu zahtevku, podrejeno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tožnika navajata, da je sodišče prve stopnje napačno ocenilo dokaze in zato naredilo zmoten materialnopravni zaključek. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno oprlo svojo odločitev na pričevanje obeh prič, ki jih je predlagala tožena stranka, ki sta z njim v sorodstvu, zato sta njuni izpovedi pristranski. Priči naj tudi nebi vedeli, kdo je pobiral plodove spornega drevesa zadnjih 15 let, medtem ko sta priči, ki sta jih predlagala tožnika, izpovedali za 15 let nazaj, da sta pobirali plodove skupaj s tožnikoma. Toženec naj bi tudi postal lastnik parcele šele junija 1998 in ne drži njegova trditev, da je parcelo dobil s kupno pogodbo od sestre starega očeta. Z nobenim od izvedenih dokazov ni dokazano, da je hruška rastla na zemljišču tožene stranke in ni jasno, kako je lahko sodišče naredilo takšen zaključek. Tožeča stranka nadalje opozarja na dejstvo, da meja med parcelama ni določena in da bosta tožnika sedaj podala predlog za sodno določitev meje. Sodišče prve stopnje tudi ni navedlo pravne podlage, ki jo je uporabilo za svojo odločitev, postopek pa bi moralo dopolniti tudi z zaslišanjem dodatnih prič.

Na pritožbo je tožena stranka odgovorila in predlagala njeno zavrnitev ter potrditev izpodbijane sodbe.

Pritožba je utemeljena.

Tožeča stranka v pritožbi navaja, da sta tožnika solastnika parcele št. 75 k.o. ..., da je na tej parceli rastla hruška in da je to hruško toženec posekal. Ker sta tožnika na ta način ob pridelek, jima je nastala škoda, ki jo ocenjujeta na 200.000,00 SIT. Tožbeni zahtevek je torej odškodninske narave. Če naj torej tožnika v pravdi uspeta, toženec jima lastninsko pravico na tej hruški oporeka in ne samo to, zatrjuje, da je hruška njegova in da jo je zato lahko posekal morata dokazati, da je bila hruška njuna oz. da je rastla na njunem zemljišču. Svoj odškodninski zahtevek opirata torej na lastninsko pravico na hruški in sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe zaključilo, da je sporno drevo rastlo na toženčevem svetu oziroma na zemljišču njegovih prednikov in da tožnik ni dokazal, da je lastnik sporne hruške. Vendar pa se je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi oprlo na izpovedi prič in obeh pravdnih strank in prišlo do zaključka, da so sadeže tega drevesa uživali in pobirali toženčevi predniki, tožnikovi pa le z dovoljenjem toženca oziroma njegovih prednikov. Zaključke o lastninski pravici na hruški je torej sodišče napravilo iz tega, kdo je pobiral hruške. Vendar pritožbeno sodišče meni, da je sodišče pri tem zmotno uporabilo materialno pravo, kajti lastninska pravica na plodovih, ki jih daje stvar, pripada lastniku stvari, kot to določa 1. odst. 27. člena ZTLR. Treba je torej ugotoviti, kdo je lastnik hruške in ne zadošča ugotovitev, kdo je hruške pobiral. Vsekakor pa iz ugotovitve, kdo je hruške pobiral, ni mogoče napraviti zaključka, kdo je lastnik stvari.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče ugotoviti kdo je lastnik hruške, vendar pa ne na ta način kot je to storilo sedaj, ampak po določbah ZTLR oziroma po določbah Zakona o nepravdnem postopku za ureditev meje. Pri tem je stvar sodišča prve stopnje, ali bo mejo ugotavljalo v pravdnem postopko kot predhodno vprašanje v smislu določb 13. člena ZPP, ali pa bo to prepustilo upravnemu organu ali nepravdnemu sodišču. Ker torej tožnik zatrjuje, da je pobiral plodove zaradi tega, ker je stvar - hruška njegova, bo pač treba ugotoviti lastninsko pravico na hruški oziroma na zemljišču, na katerem je hruška rastla.Pritožbeno sodišče je zaradi tega, ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in v posledici tega tudi nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ugodilo pritožbi tožeče stranke in sodbo razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje, da po dopolnjenem postopku o stvari ponovno odloči.

 


Zveza:

ZTLR člen 27, 27/1, 27, 27/1.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy01MTQ2Mg==