<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Celju
Civilni oddelek

VSC sklep Cp 691/2006
ECLI:SI:VSCE:2006:CP.691.2006

Evidenčna številka:VSC01270
Datum odločbe:17.05.2006
Področje:stanovanjsko pravo - zavarovanje terjatev
Institut:etažna lastnina - začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve

Jedro

Če tožeča stranka zahteva izključitev tožene stranke kot etažnega lastnika in prodajo njegovega stanovanja, je takšen tožbeni zahtevek v skladu z II. odstavkom 12. člena SPZ, ki uzakonja pravico etažnih lastnikov pod določenimi pogoji vložiti izključitveno tožbo.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba in sklep sodišča prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da se tožena stranka izključi kot etažni lastnik v večstanovanjski hiši na naslovu D. ..., C. in se njej lastno stanovanje št. ..., velikosti ... m2, v drugem nadstropju navedene stanovanjske hiše, ki je v zemljiški knjigi vpisano pod parc. št. ..., v podvložku ..., k.o. H., proda po pravilih, ki urejajo izvršbo na nepremičnine ter je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodbe do plačila (I. točka izreka). Prav tako je zavrnilo predlagano začasno odredbo, da naj se toženi stranki prepove odtujitev stanovanja parc. št. ..., vpisanega v podvložku ..., k.o. H., ta prepoved vpiše v zemljiško knjigo, D. u. R. S., D. u. C. prepove odmera davka na prodajo te nepremičnine (II. točka izreka). Odločilo je tudi, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 133.000,00 SIT.

Zoper sodbo in sklep sodišča prve stopnje se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov iz I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagala njeno spremembo tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podredno razveljavitev prvostopne sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje. V pritožbi zoper odločitev o glavni stvari navaja, da je tožbeni zahtevek oblikovan upoštevaje 123. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) in je drugačno stališče izpodbijane sodbe napačno. Paricijski rok, ki v tožbenem zahtevku ni določen, bi moralo na podlagi 313. člena ZPP določiti pravdno sodišče oziroma bi to v skladu z II. odstavkom 21. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) po uradni dolžnosti storilo izvršilno sodišče. Če pa je prvostopno sodišče menilo, da je tožba nerazumljiva in nepopolna, bi moralo v skladu z 273. členom ZPP tožečo stranko pozvati, naj pomanjkljivost odpravi. V nadaljevanju pritožba kronološko opiše ravnanja toženca pred in po vložitvi tožbe in meni, da sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh predlaganih dokazov v zvezi z odločilnimi dejstvi, zaradi česar je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, manjkajo pa tudi razlogi o odločilnih dejstvih za izključitev etažnega lastnika po SPZ. Poleg tega ni odločeno o vseh zahtevkih in sicer o razširjenem tožbenem zahtevku, ki se nanaša tudi na A. P. ml.. Glede tega zahtevka prvostopno sodišče zmotno meni, da je podredni tožbeni zahtevek nepravilen in neutemeljen, ker zahteva solastništvo obeh toženih strank. S tem, ko prvostopno sodišče tožbe zoper A. P. ml. ni vpisalo posebej in je obravnavalo kot posebno tožbo je kršilo 310. člen ZPP, določila Zakona o sodiščih in Sodnega reda. Glede zavrnitve predloga za izdajo začasne odredbe pa navaja, da je sodišče s prepozno odločitvijo o predlogu povzročilo nevzdržno pravno in dejansko stanje ter da prvostopno sodišče o takšnem predlogu sploh ni odločilo.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

O pritožbi zoper sodbo:

Izključitvena tožba je urejena 52. členu Stanovanjskega zakona (Uradni list RS št. 69/2003-v nadaljevanju SZ-1) kot specialnem predpisu, ki uvaja dodatno možnost vložitve takšne tožbe v primeru grobe kršitve hišnega reda, sicer pa napotuje na uporabo SPZ, v katerem so v 123. členu urejeni elementi in pogoji za vložitev takšne tožbe.

SPZ določa, da imajo etažni lastniki pod določenimi pogoji pravico vložiti tožbo na izključitev etažnega lastnika in prodajo njegovega posameznega dela zgradbe (II. odstavek 123. člena), sodba o izključitvi pa se izvrši s prodajo posameznega dela v etažni lastnini po pravilih, ki urejajo izvršbo na nepremičnine (III. odstavek 123. člena).

Tožeča stranka je v svojem tožbenem zahtevku zahtevala izključitev toženca kot etažnega lastnika (v času vložitve tožbe) in prodajo njegovega stanovanja, kar je povsem v skladu s citiranim določilom II. odstavka 123. člena SPZ, besedilo katerega je povsem jasno. Tožeča stranka je v zahtevku res navedla tudi, da naj se posamezni del proda po pravilih nepremičninske izvršbe, kar je že izvršitvena faza morebitne sodbe, s katero je tožbenemu zahtevku ugodeno, vendar to ne spremeni siceršnje skladnosti zahtevka z določili SPZ, ki pravilno glasiti na izključitev etažnega lastnika in prodajo njegovega posameznega dela, zato so utemeljene pritožbene navedbe o zmotnosti zaključka sodišča prve stopnje o tem, da konkretni tožbeni zahtevek ni oblikovan v skladu z določili SPZ.

Izključitvena tožba kot skrajni ukrep etažnih latnikov v večstanovanjski stavbi zoper najhujše kršitelje sosedskega sožitja rešuje situacije, če etažni lastnik ali drug uporabnik posameznega dela zgradbe v etažni lastnini (npr. zakonec ali drug član lastnikovega gospodinjstva oziroma oseba, za katero etažni lastnik odgovarja) grobo krši temeljna pravila sosedskega sožitja (npr. kaljenje miru) ali svoje dolžnosti po pogodbi o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki (npr. ne plačuje stroškov vzdrževanja skupnih delov, blokira odločitve o nujnem vzdrževanju ali ne vzdržuje svojega posebnega dela) tako, da je skupnost z njim nevzdržna oziroma grobo krši pravila hišnega reda, pri čemer ima lahko takšna kršitev po določilih hišnega reda večstanovanjske stavbe za posledico vložitev tožbe na izključitev (52. člen SZ-1 v zvezi s I. odstavkom 123. člena SPZ). Predpostavki za vložitev takšne tožbe pa sta sklep etažnih lastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih, da se kršilec opomni ter sklep etažnih lastnikov z najmanj takšnim deležem, da se vloži tožba na njegovo izključitev in prodajo posameznega dela, če kršilec kljub opominu nadaljuje s svojim ravnanjem (I. in II. odstavek 123. člena SPZ).

Ker se sodišče prve stopnje s temi dejstvi, ki so edina bistvena za odločitev o utemeljenosti tožbe na izključitev etažnega lastnika, ni ukvarjalo, saj ni ugotavljalo najprej obstoja procesnih predpostavk za vložitev izključitvene tožbe (sklep etažnih lastnikov o tem, da se kršilca opomni ter sklep o vložitvi tožbe zoper njega) ter nato ali so podani materialnopravni razlogi iz 52. člena SZ-1 in I. odstavka 123. člena SPZ za njeno utemeljenost v konkretnem primeru, kot utemeljeno navaja pritožba, je ostalo dejansko stanje glede pravno relevantnih dejstev nepopolno ugotovljeno.

To pa narekuje ugoditev temu delu pritožbe, ki utemeljeno izpodbija odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka, razveljavitev sodbe prvostopnega sodišča in vrnitev zadeve v novo sojenje (355. člen ZPP).

V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče tako upoštevaje že zgoraj podane razloge o predpostavkah za vložitev in o razlogih za utemeljenost izločitvene sodbe, osredotočiti na ugotavljanje tega, ali so etažni lastniki z zadostno večino sprejeli najprej sklep o opominu kršitelja (ter presoditi ustreznost vsebine le tega) in nato sklep o tem, da se vloži izključitvena tožba ter ali je podana na strani etažnega lastnika oziroma uporabnika posameznega dela večstanovanjske zgradbe groba kršitev temeljnih pravil sosedskega sožitja ali groba kršitev dolžnosti po pogodbi o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki v takšni meri, da je skupnost z njim nevzdržna oziroma groba kršitev hišnega reda, ki so ga sprejeli etažni lastniki in v njem navedli kršitve, ki so lahko razlog za vložitev izključitvene tožbe.

O pritožbi zoper sklep o začasni odredbi:

Sodišče druge stopnje pa se ne more strinjati niti z zaključki prvostopnega sodišča, da tožeča stranka ni izkazala obstoja pogojev iz 272. člena ZIZ za izdajo predlagane začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve. V izpodbijanem sklepu se sodišče prve stopnje ni opredelilo do zatrjevanj tožeče stranke o jasnem namenu toženca stanovanje odtujiti (prenesti na sina, za katerega tožeča stranka ravno zatrjuje, da kot uporabnik krši pravila sosednega sožitja), pri čemer se sklicuje na dopis toženca z dne 3.11.2005 (list. št. A8), ki ni dokazno ocenjen.

Zato je pritrditi tudi utemeljeni pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe, ki ga je potrebno razveljaviti in zadevo vrniti v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP), v katerem bo moralo prvostopno sodišče o predlaganem zavarovanju terjatve tožeče stranke ponovno odločitvi v najkrajšem času, saj gre za prednostno zadeva, pri tem pa seveda upoštevati tudi dejstvo, da je bila lastninska pravica s strani toženca že prenešena.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu III. odstavka 165. člena ZPP.

 


Zveza:

ZIZ člen 272, 272. SPZ člen 123, 123/1, 123/2, 123/3, 123, 123/1, 123/2, 123/3. SZ-1 člen 52, 52.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zODA5NQ==