<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sodba II Cp 2091/2018
ECLI:SI:VSLJ:2019:II.CP.2091.2018

Evidenčna številka:VSL00021818
Datum odločbe:23.01.2019
Senat, sodnik posameznik:Dušan Barič (preds.), Barbara Krpač Ulaga (poroč.), Katarina Marolt Kuret
Področje:DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
Institut:izvenzakonska skupnost - dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske - pravica do dedovanja - pravica izvezakonskega partnerja do dedovanja

Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo, ali so za ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti podani za to potrebni elementi, t. j. skupno bivanje oziroma skupno gospodinjstvo, ekonomska skupnost in notornost skupnosti partnerjev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, da ima pravico do zakonitega dedovanja po pokojnem J. O. (I. točka izreka) in ji naložilo, da toženkama povrne pravdne stroške v višini 614,01 EUR in 485,50 EUR z zamudnimi obrestmi (II. in III. točka izreka). Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da tožnica ni uspela izkazati obstoja izvenzakonske skupnosti med njo in pokojnim J. O., saj njuno razmerje ni imelo elementov za obstoj takšne skupnosti.

2. Tožnica sodbo izpodbija iz vseh zakonsko dopustnih pritožbenih razlogov in navaja, da je nepravilna ter nezakonita. Nesporno je, da je tožnica mati prve toženke, katere oče je bil pokojni J. O. Že ta okoliščina nakazuje dejstvo obstoja izvenzakonske skupnosti. Pomembna je okoliščina, da je bila tožnica prisotna ob smrti pokojnika, da oskrbuje njegov grob in se predstavlja kot vdova po njem. V pritožbi ponavlja trditve iz postopka na prvi stopnji, da je zadnja leta s pokojnim J. O. živela, ga oskrbovala, mu kuhala, ga peljala k zdravniku in mu pomagala pri oskrbi. V obdobju zadnjih petih let je tudi on lepo sprejel tožničino hčerko K. K. Vse te okoliščine dokazujejo intenziteto življenjske skupnosti, medsebojno povezanost, notornost skupnosti in njeno trajanje. Pokojni J. O. zadnjih pet let ni imel drugih žensk, kar je eno od odločilnih dejstev, saj je tožnico smatral za svojo ženo oziroma izvenzakonsko partnerko in mater skupnega otroka. Tožnica in pokojni J. O. sta bila močno čustveno navezana in sta vzpostavila pristen in resničen partnerski odnos. Tudi navzven sta delovala kot zakonca, saj sta se veliko skupaj sprehajala po ..., pogosto zahajala na klepete in na kavo v lokal, imela sta tudi skupnega psa. Tožnica navaja, da želi biti v tem pravdnem postopku ponovno oziroma dodatno zaslišana, da pojasni vse okoliščine konkretnega primera. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje, podrejeno pa predlaga, da pritožbeno sodišče razpiše pritožbeno obravnavo in na njej ponovno zasliši vse tri pravdne stranke in že zaslišane priče.

3. Toženki na pritožbo nista odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno ugotovilo dejansko stanje in na njegovi podlagi pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo postopkovnih kršitev. Sodišče se je opredelilo do vseh za odločitev pomembnih trditev pravdnih strank. Razlogi o odločilnih dejstvih tudi niso v medsebojnem nasprotju. Sodbo je mogoče preizkusiti, saj vsebuje vse pravno relevantne dejanske ugotovitve, na podlagi katerih je bilo mogoče odločiti o (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka.

6. Pritožbeno sodišče tožnici pojasnjuje, da zgolj s ponavljanjem trditev iz postopka na prvi stopnji s pritožbo ne more uspeti. Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo, ali so za ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti podani za to potrebni elementi, t. j. skupno bivanje oziroma skupno gospodinjstvo, ekonomska skupnost in notornost skupnosti partnerjev. Pri tem je pravilno obrazložilo tako materialno pravo kot sodno prakso.1 Sodišče je ugotovilo neprerekana dejstva, da je prva toženka hči tožnice in pokojnega, da je druga toženka hči pokojnega, da sta bila tožnica in pokojni v zakonski zvezi od leta 1986 do leta 1990, da nove zakonske zveze po razvezi nista sklenila, da v času zadnjih petih let pred smrtjo pokojnega niso obstajali razlogi po 4. a členu Zakona o dedovanju (ZD), zaradi katerih bi bila zakonska zveza lahko neveljavna, da je pokojnega 20. 9. 2008 zadela možganska kap, da je bila prva toženka pokojnemu postavljena za skrbnico za posebni primer ter je z njim bivala v stanovanju v ..., tožnica in njena hči pa sta se v stanovanje vselili decembra leta 2008 ter da je pokojni umrl 6. 2. 2009.2

7. Na podlagi zgoraj navedenih neprerekanih dejstev ter ugotovljenega dejstva, da je prva toženka po razvezi zakonske zveze med tožnico in pokojnim J. O. z očetom začela živeti, ko je bila stara sedem let, to je v letu 1993, je sodišče obstoj elementov izvenzakonske skupnosti ugotavljalo z izpovedmi pravdnih strank in prič. Pravilno je ocenilo, da je bila tožničina izpoved neprepričljiva, izpoved njene hčerke K. K. prav tako. Predvsem je treba upoštevati, da je slednja imela interes pričati v korist tožnice. Ne glede na nasprotja med izpovedmi tožnice in njene hčerke K. K. na eni strani ter toženih strank na drugi strani, se je sodišče v bistvenem pravilno oprlo na izpovedi neodvisnih prič B. O., D. Č. in G. H. Navedeni, ki so bili sosedje pokojnega in z njim vseskozi dnevno v stikih, pa o tem, da bi bil s tožnico v življenjski in ekonomski skupnosti, niso vedeli ničesar. Sodišče je izpovedi teh prič ustrezno primerjalo z izpovedmi strank in drugih prič ter naredilo dokazno oceno, v katero pritožbeno sodišče ne dvomi. Kot dodatni razlog za svojo odločitev je sodišče navedlo tudi slabo zdravstveno stanje pokojnega, t. j. napredovani proces demence. Pravilno se je vprašalo, ali je bil sposoben oblikovati voljo, da s tožnico, ko se je ta decembra 2008 vselila v stanovanje, vzpostavi izvenzakonsko skupnost. Sodišče je ob primerjavi vsakega izvedenega dokaza posebej in vseh skupaj pravilno ugotovilo, da elementi izvenzakonske skupnosti v obravnavanem primeru niso podani.

8. Navedenih ugotovitev pritožba s trditvami, da je tožnica mati prve toženke, da je bila prisotna ob smrti pokojnega, da oskrbuje grob in se predstavlja kot vdova po njem ter da je v zadnjem obdobju pokojni lepo sprejel njeno hčerko K. K., ne more izpodbiti. Pritožbene trditve, da je tožnica v zadnjih letih življenja za pokojnika skrbela, ga oskrbovala, mu kuhala, peljala k zdravniku in mu pomagala pri oskrbi, so neutemeljene. Iz dokaznega postopka izhaja, da je za pokojnika skrbela prva toženka, t. j. njegova hčerka, ki je z njim živela. Ona je bila tudi uradno postavljena za njegovo skrbnico. Iz dokaznega postopka izhaja, da je tožnica zjutraj odhajala in se je vračala zvečer, kar pomeni, da za njega v času bolezni ni mogla skrbeti. Pritožbeni razlog, da pokojni zadnjih pet let življenja ni imel drugih žensk, še ne vodi do zaključka, da je bil s tožnico v izvenzakonski skupnosti. Navedeno velja tudi za trditve, da sta se skupaj sprehajala po K., zahajala na klepete in v lokale ter da sta imela skupnega psa. Vse to sta lahko počela tudi v okviru prijateljskega odnosa.

9. Ker pritožbeno sodišče v dokazno oceno sodišča prve stopnje ni podvomilo, nasprotno, dokazno oceno sprejema, ni potrebe po pritožbeni obravnavi in po ponovnem zaslišanju tožnice. Tožnica je bila v postopku na prvi stopnji temeljito zaslišana o vseh spornih okoliščinah. Njeno zaslišanje je povzeto na štirinajstih straneh zapisnika (list. št. 131 in naslednje). Ob svojem zaslišanju je poleg tega, da je sodišče razčiščevalo sporne okoliščine, imela možnost povedati, kar je želela. Zato predlog po ponovnem zaslišanju na pritožbeni obravnavi ni utemeljen.

10. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

-------------------------------------------

1 7. in 8. točka obrazložitve.

2 9. točka obrazložitve.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 12
Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 10, 11
Datum zadnje spremembe:
10.08.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMwNjc5