<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep III Ips 17/2023

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2023:III.IPS.17.2023
Evidenčna številka:VS00072205
Datum odločbe:12.12.2023
Opravilna številka II.stopnje:VSL Sklep Cst 351/2022
Datum odločbe II.stopnje:06.12.2022
Senat:Franc Seljak (preds.), dr. Damjan Orož (poroč.), Tomaž Pavčnik, Magda Teppey, Jan Zobec
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - popravni sklep - očitna pisna ali računska pomota

Jedro

Za opredelitev napake, ki jo je dopustno odpraviti s popravnim sklepom, ni bistveno, kakšen sklep je z napako obremenjen, temveč, ali gre za katero od napak, naštetih v 328. členu ZPP. Ostale napake, ki zajemajo napako pri oblikovanju volje sodišča, se odpravijo skladno s pravili postopka. Pravilo iz prvega odstavka 328. člena ZPP velja tudi za sklep o razdelitvi.

ZFPPIPP določa postopek, v katerem upniki uveljavljajo vsebinsko napačno poplačilo. V postopku pred sodiščem prve stopnje je temu namenjen ugovor proti načrtu razdelitve, o katerem odloči sodišče s sklepom o razdelitvi, pravno sredstvo proti sklepu o razdelitvi pa je pritožba.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

Odločitve sodišč prve in druge stopnje in razlogi

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o razdelitvi posebne razdelitvene mase z dne 6. 6. 2022 (p. d. 944) odločilo, da se razdelitev posebne razdelitvene mase opravi na podlagi končnega načrta razdelitve mase z dne 1. 6. 2022 (p. d. 943), ki je sestavni del izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa. S tem sklepom je ločitvenega upnika poplačalo v znesku 988.426,58 EUR (izplačilo v: EUR, v: % 21; glej rubriko 4).

2. Sodišče prve stopnje je dne 7. 10. 2022 izdalo popravni sklep (p. d. 993), s katerim je odločilo tako:

Sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase z dne 6. 6. 2022 se popravi tako, da se zapis rubrike 4. v končnem načrtu z dne 1. 6. 2022, ki je sestavni del izreka sklepa, pravilno glasi:

„- Razdelitev posebne razdelitvene mase po prvem odstavku 371. člena ZFPPIPP – 731.430,42 (izplačilo v EUR) – 100 (%).

- Znesek terjatve, za katero se rezervirajo sredstva za njeno razdelitev po 5 . alineji 6. točke devetega odstavka 371. člena ZFPPIPP = 159.069.83 EUR (upnik DUTB d. d., Ljubljana na podlagi Sklepa o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic z dne 15. 5. 2019 in Končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 13. 5. 2019, objavljen na AJPES dne 15. 5. 2019, in sicer zlasti Priloge št. 2, oziroma podtočke 8 (str. 48-49/51 dokumenta), saj upravitelj ne razpolaga s podatkom, da so se uveljavljani odložni pogoji do izdelave načrta razdelitve uresničili).

- Znesek, ki se prenese v splošno razdelitveno maso = 97.926,33 EUR, na podlagi 7. tč. šestega odstavka 371. člena ZFPPIPP.“

3. Sodišče druge stopnje je z izpodbijanim sklepom (p. d. 1030) pritožbi upnika ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je upraviteljev predlog za izdajo popravnega sklepa z dne 6. 10. 2022 zavrnilo.

4. Sodišče prve stopnje je sledilo upraviteljevemu predlogu z dne 6. 10. 2022 (p. d. 992) za izdajo popravnega sklepa. Napako, ki se je upravitelju pripetila pri izdelavi končnega načrta z dne 1. 6. 2022, ki je sestavni del izreka sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase z dne 6. 6. 2022, je štelo za očitno računsko napako (prvi odstavek 328. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP).

5. Sodišče druge stopnje je presodilo, da v sklepu o razdelitvi posebne razdelitvene mase z dne 6. 6. 2022 ni očitne računske napake, ki bi izhajala iz načrta razdelitve posebne razdelitvene mase. Sodišče prve stopnje je s popravnim sklepom z dne 7. 10. 2022 vsebinsko spremenilo sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase z dne 6. 10. 2022. Ugotovilo je kršitev 328. člena ZPP.

Navedbe zahteve za varstvo zakonitosti

6. Vrhovno državno tožilstvo je proti sklepu sodišča druge stopnje vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti. Navaja, da je odločitev Vrhovnega sodišča pomembna zaradi usmeritve in razvoja sodne prakse. Vrhovno državno tožilstvo uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz prvega in drugega odstavka 339. člena ZPP ter zmotno uporabo materialnega prava, ker je sodišče druge stopnje nepravilno uporabilo določbo 328. člena ZPP v njegovi procesni in materialnopravni vsebini, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost odločitve. Zahteva za varstvo zakonitosti zastavlja naslednje vprašanje: „ali gre v popravljenem delu končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase, ki je sestavni del sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase, za računsko pomoto, ki jo je bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom, ali pa za vsebinsko odločitev sodišča o utemeljenosti terjatve ločitvenega upnika in s tem za odločitev o pravicah in dolžnostih strank tega postopka, v katero je mogoče posegati le s pravnimi sredstvi.

7. Zahteva za varstvo zakonitosti povzema ustaljeno sodno prakso, da s popravnim sklepom ni mogoče posegati v vsebino odločitve sodišča (primeroma navaja sklepe Vrhovnega sodišča Cp 16/2021 z dne 19. 5. 2021, Cp 28/2018 z dne 9. 8. 2018, Cp 2/2011 z dne 24.2 2011, Cp 11/2007 z dne 26. 7. 2007 in Cp 2/2002), in navaja, da ima sedaj Vrhovno sodišče možnost nadgraditi ustaljeno sodno prakso tako, da je za dopustnost popravnega sklepa pomembna narava popravljenega sklepa. Zahteva za varstvo zakonitosti v bistvenem navaja, da je za opredelitev napake in izbiro pravne možnosti za njeno odpravo odločilnega pomena dejstvo, da ločitveni upnik ni pridobil pravice do poplačila svoje terjatve v postopku razdelitve posebne razdelitvene mase, temveč prej, to je v fazi preizkusa terjatve. Zato za izdajo popravnega sklepa ni bilo nobenih ovir, saj ob ugotovljenih delnih poplačilih sklep ni vsebinsko posegal v predhodno pravnomočno priznano pravico ločitvenega upnika do poplačila zavarovanih terjatev, s tem pa tudi ne v priznano obveznost stečajnega dolžnika do poplačila preostalega dolga. Ni pomembno, da v postopku razdelitve nista bila vložena niti ugovor proti načrtu razdelitve niti pritožba zoper sklep o razdelitvi. Sodišče druge stopnje je s sprejeto odločitvijo poseglo v pravnomočno ugotovljeno obveznost stečajne dolžnice poplačati priznane terjatve ločitvenega upnika, ki so po izvršenih plačilih še ostale neplačane.

8. Upnik Slovenski državni holding, d. d., je na zahtevo za varstvo zakonitosti odgovoril. Predlaga njeno zavrženje oziroma zavrnitev. V odgovoru izpostavlja pravno naravo sklepa o preizkusu terjatev in sklepa o razdelitvi, izpostavlja zakonsko določen postopek razdelitve, pomen pravnomočnosti, na koncu pa se opredeli tudi do napake, ki je bila predmet poprave sodišča prve stopnje.

Odločitev o zahtevi za varstvo zakonitosti

Zahteva za varstvo zakonitosti je dovoljena, a ni utemeljena.

K dovoljenosti zahteve za varstvo zakonitosti

9. Zahtevo za varstvo zakonitosti državno tožilstvo vloži, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367.a člena tega zakona (tretji odstavek 385. člena ZPP). Iz besedila navedene določbe sledi, da so možnosti za vsebinsko obravnavo zahteve za varstvo zakonitosti omejene z enakimi pogoji, kot jih ureja 367.a člen ZPP pri dopustitvi revizije. Zahteva za varstvo zakonitosti se vsebinsko obravnava le, če je od te mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člen ZPP).

10. Zahteva za varstvo zakonitosti izpodbijani odločitvi ne očita odstopa od ustaljene sodne prakse, pač pa opozarja na pomen odločitve Vrhovnega sodišča za razvoj prava skozi sodno prakso, kar se v 367.a členu ZPP izpostavlja kot kriterij, ki je pomemben za odločanje o dopustitvi revizije. Ta kriterij je v obravnavanem primeru izpolnjen. Odločitev o tem, ali zahteva vsebuje za pravni red kot celoto pomembna pravna vprašanja, je prepuščena Vrhovnemu sodišču.1 Vrhovno sodišče pri tem upošteva, ali se lahko pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča o pravnem vprašanju, ki v sodni praksi še ni rešeno in bi lahko vplivalo na širši krog primerljivih zadev.2 Vrhovno sodišč še ni odločalo, ali 328. člen ZPP, ki se v v stečajnem postopku uporablja smiselno (prvi odstavek 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju; v nadaljevanju ZFPPIPP), velja tudi za sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase (v nadaljevanju sklep o razdelitvi) oziroma ali se zaradi sklepa o preizkusu terjatev pri sklepu o razdelitvi odpira določba prvega odstavka 328. člena ZPP izven ustaljene sodne prakse. Hkrati je, upoštevajoč veliko število sklepov o razdelitvi in možnost, da upravitelj pri sestavi načrta razdelitve razdelitvene mase spregleda prej opravljeno poplačilo, izkazan pogoj vpliva na širši krog primerljivih zadev. Upnik v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti navaja, da je o tem vprašanju Vrhovno sodišče že odločalo v sodbi III Ips 14/2022 z dne 15. 2. 2023, vendar to ne drži. V izpostavljeni zadevi je Vrhovno sodišče odločalo o vprašanju vrstnega reda poplačila ločitvenega upnika.3

Vsebinski preizkus zahteve za varstvo zakonitosti

11. Vrhovno sodišče se pri presoji zahteve za varstvo zakonitosti omeji samo na preizkus kršitev, ki jih uveljavlja državno tožilstvo v svoji zahtevi (prvi odstavek 391. člena ZPP). Zahteva za varstvo zakonitosti uveljavlja kršitev 328. člena ZPP.

12. Že zahteva za varstvo zakonitosti upošteva ustaljeno stališče sodne prakse, da sodišče s popravnim sklepom ne sme poseči v vsebino svoje odločitve. Temu so namenjena pravna sredstva.4 Zato se zahteva za varstvo zakonitosti ne sooči s presojo sodišča druge stopnje, da napaka upravitelja, ko v (končnem) načrtu razdelitve razdelitvene mase pri izračunu preostale neplačane terjatve ni upošteval že prej opravljenega poplačila, ta napaka pa posledično obremenjuje tudi sklep o razdelitvi z dne 6. 6. 2023, pomeni vsebinsko spremembo pri ugotavljanju dejstev, razlagi postavljenega prava in presoji o predlagalnih aktih. Pač pa, izhajajoč iz pravilnosti te presoje, zahteva za varstvo zakonitosti izpodbijani sklep napade z naslednjim stališčem (glej stran 4/5): da je sklep o razdelitvi, ki je vsebinsko napačen zaradi pomote upravitelja, ki ni upošteval, da je bil del zavarovane terjatve že plačan, dopustno kadarkoli popraviti, ker sodišče s sklepom o razdelitvi ne odloča o pravici upnika (ali kot pravi zahteva: o utemeljenosti terjatve ločitvenega upnika).

13. ZFPPIPP nima posebnih določb o popravi napak v imenih in številkah ter drugih očitnih pisnih in računskih pomot, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sklepa z izvirnikom. Zato se smiselno uporabljajo pravila pravdnega postopka o popravi sodbe (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP). ZPP v prvem odstavku 328. člena določa, da lahko sodnik kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom. Za opredelitev napake, ki jo je dopustno odpraviti s popravnim sklepom, zato ni bistveno, kakšen sklep je z napako obremenjen, temveč, ali gre za katero od napak, naštetih v 328. členu ZPP. Ostale napake, ki zajemajo napako pri oblikovanju odločitve sodišča, se odpravijo s pravnimi sredstvi, ki jih določa zakon. ZFPPIPP določa postopek, v katerem upniki uveljavljajo vsebinsko napačno poplačilo. V postopku pred sodiščem prve stopnje je temu namenjen ugovor proti načrtu razdelitve (364. člen ZFPPIPP), o katerem odloči sodišče s sklepom o razdelitvi (365. člen ZFPPIPP), pravno sredstvo proti sklepu o razdelitvi pa je pritožba (366. člen ZFPPIPP, vse v zvezi z desetim odstavkom 371. člena ZFPPIPP).

14. Zahteva za varstvo zakonitosti poizkuša navedeno preseči z vsebino odločitev, ki jih sodišče sprejeme v fazi preizkusa terjatev (pododelek 3.4.2 ZFPPIPP) in fazi razdelitve kupnine (pododelka 5. 9. 3. in 5. 9. 4 ZFPPIPP), s tem ko izpostavlja, da se v prvem primeru s sklepom o preizkusu terjatve odloča o pravici, v drugem pa ne gre za odločitev o pravici temveč o razdelitvi kupnine. Vendar iz zgoraj povedanega izhaja, da zatrjevano pravno naziranje za odločitev o zahtevi za varstvo zakonitosti sploh ni pomembno, zato se Vrhovno sodišče do navedenega ne opredeljuje.

15. Odgovor Vrhovnega sodišča na zastavljeno vprašanje je, da pravilo iz prvega odstavka 328. člena ZPP velja tudi za sklep o razdelitvi. To pravilo je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo.

16. Glede na navedeno v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljene kršitve določb postopka in ZFPPIPP niso podane. Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti (378. člen v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP in prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP).

-------------------------------
1 Odločbe VS RS: III Ips 77/2015 z dne 29. 9. 2015, II Ips 175/2015 z dne 12. 11. 2015, III Ips 76/2014 z dne 25. 11. 2015, II Ips 138/2016 z dne 8. 9. 2016, II Ips 284/2017 z dne 5. 4. 2018.
2 Sklep VSRS III Ips 77/2015 z dne 29. 9. 2015.
3 Vrhovno sodišče je odgovorilo na vprašanji: ali se pri poplačilu terjatev, zavarovanih s hipoteko, iz posamezne posebne razdelitvene mase v stečaju upošteva le kriterij vrstnega reda pridobitve hipoteke, ali pa je upoštevna tudi podreditev s tem kriterijem že pridobljenega prednostnega poplačilnega upravičenja terjatve, zavarovane s hipoteko, v korist kasneje pridobljene hipoteke.
4 Sklep VSRS Cpg 13/2016 z dne 24. 1. 2017, sklep VSRS Cp 11/2017 z dne 26. 7. 2007, sklep VSRS Cp 16/2021 z dne 19. 5. 2021.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 121, 121/1, 365, 366
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 328, 328/1, 367a, 367a/1, 385, 385/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
19.01.2024

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDcyMTQw