VSRS Sodba in sklep II Ips 15/2023


pomembnejša odločba

Jedro

Sodišče mora paziti, da stranki ne naloži obveznosti, ki je pravno nemogoča, prepovedana oziroma ni v njeni dispoziciji, saj bi s tem povzročilo pravno negotovost in nezaupanje v pravo ter tako kršilo načela pravne države. Zato je vprašanje (ne)dopustnosti brvi preko obravnavanega dela ... z vidika javnopravnih omejitev posegov na vodnih in priobalnih zemljiščih pomembno tudi v pravdnem postopku. Ker o tem vprašanju na matičnem (upravnem) področju ni bilo odločeno in glede na ugovore tožencev, bi sodišči prve in druge stopnje morali preveriti, ali ni morda izgradnja brvi, ki jo zahtevata tožnika, v nasprotju s prisilnimi določbami ZV-1 o posegih na vodno in priobalno zemljišče.

Izrek

I. Reviziji se delno ugodi, sodbi sodišča druge in prve stopnje se razveljavita v delu, v katerem je tožencema naložena obveznost zgraditi brv preko potoka ... in glede stroškov postopka ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Sicer se revizija zavrne.

III. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Dosedanji postopek

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da obstaja za potrebe gospodujočih nepremičnin z ID znaki: parcela 000 13/2 in parcela 000 12/4 na služeči nepremičnini z ID znakom: parcela 000 12/7 v korist vsakokratnega lastnika gospodujočih nepremičnin in v breme vsakokratnega lastnika služeče nepremičnine služnostna pravica peš hoje po pešpoti širine 0,50 m, kot je podrobneje opisana v I. točki izreka sodbe, pri čemer pešpot preko struge potoka ... poteka po brvi, široki 80 cm in dolgi 6 m (I. točka izreka). Tožencema je naložilo, da morata na služeči nepremičnini vzpostaviti stanje, kot je bilo pred vznemirjanjem služnostne pravice, in sicer, da sta dolžna preko potoka ... na mestu 24. 6. 2019 podrte brvi zgraditi brv iz dveh lesenih tramov preseka 12 x 14 cm, dolžine 6 m, v medsebojni razdalji 60 cm in ju nato prekriti z lesenimi deskami, postavljenimi prečno na tramova v razmiku približno 2 cm, debeline 3 cm in širine 1 m in odstraniti na pot postavljeno vrhovino, debla in veje dreves ter tožnikoma omogočiti neovirano hojo po služnostni poti (II. točka izreka). Tožencema je v bodoče prepovedalo s podiranjem brvi in nastavljanjem vrhovine, debel in vej dreves ter podobnih preprek posegati v služnostno pravico, kot je ugotovljena v I. točki izreka sodbe (III. točka izreka). Kar sta tožnika s tožbo zahtevala več ali drugače, je zavrnilo (IV. točka izreka). Odločilo je še, da sta toženca dolžna tožnikoma povrniti njune pravdne stroške (V. točka izreka). Presodilo je, da je bila služnost pešpoti priposestvovana že leta 1980 oziroma vsaj leta 2004, ter da toženca od 24. 6. 2019 dalje samovoljno in protipravno preprečujeta izvrševanje te služnostne pravice. Štelo je, da ugovor tožencev, da je ponovna postavitev brvi v nasprotju z določbami Zakona o vodah (v nadaljevanju ZV-1) o posegih na vodno in priobalno zemljišče, ni upošteven, ker je namen teh določb varstvo javne koristi, ki se uveljavlja v upravnih postopkih, med tem ko je sodišče v pravdnem postopku pristojno (v mejah postavljenega zahtevka) izreči (zgolj) ustrezno civilnopravno sankcijo (konkretno vzpostavitev prejšnjega stanja), v javna (upravna razmerja) pa ne sme posegati.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v I., II., III. in V. točki izreka potrdilo (I. točka izreka). Odločilo je še, da pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (II. točka izreka). Soglašalo je z razlogi sodišča prve stopnje in pojasnilo, da je zato odveč zatrjevanje in dokazovanje dejstev, ki naj bi bila odločilna za uporabo določb ZV-1.

3. Vrhovno sodišče je zoper odločitev sodišča druge stopnje s sklepom II DoR 316/2022 z dne 7. 12. 2022 na predlog tožencev dopustilo revizijo glede vprašanja, ali so določbe Zakona o vodah (ZV-1) o posegih na vodno in priobalno zemljišče del materialnega prava, ki bi ga sodišči prve in druge stopnje kot prisilni predpis morali uporabiti pri odločanju (in posledično dajatveni tožbeni zahtevek zavrniti)?

Revizija

4. Na podlagi tega sklepa toženca zoper sodbo sodišča druge stopnje vlagata revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlagata, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglašata revizijske stroške.

5. Navajata, da ju sodišči prve in druge stopnje s svojima odločitvama o postavitvi brvi čez nevaren hudourniški potok, ki je v lasti države, silita v storitev prekrška po ZV-1 oziroma kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po 314. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Zatrjujeta, da je z vidika poplavne varnosti protipravno in nevarno postavljati kakršnokoli brv čez sporni potok, saj se lahko s tem povzroči nevarnost za ljudi in premoženje večje vrednosti. Pojasnjujeta, da bi v primeru obilnega deževja zagozditev odtrgane brvi pod 50 m nižje ležeči most zaradi zastajanja večje količine vode predstavljala nevarnost za sam most in nižje ležeče hiše.

6. Ob sklicevanju na priloženi dopis Direkcije Republike Slovenije za vode (v nadaljevanju Direkcija) z dne 16. 11. 2021 (priloga B27 spisa) navajata, da je gradnja brvi in s tem poseg na vodno in priobalno zemljišče v skladu s 37. členom ZV-1 možen le pod pogojem, da gre za objekt javne infrastrukture, katerega investitor je lahko le lokalna skupnost. Nadalje izpostavljata, da je tako za gradnjo kot za morebitno legalizacijo brvi treba pridobiti vodno soglasje, ker brv v nobenem primeru ne sme negativno vplivati na vodni režim. V konkretnem primeru pa je negativen vpliv brvi na vodni režim nevarnega hudourniškega potoka nedvomno podan. Opozarjata še, da je vsaka gradnja, ki je v nasprotju z Gradbenim zakonom (v nadaljevanju GZ-1) in ZV-1, predmet inšpekcijskega postopka Inšpektorata RS za okolje in prostor.

7. Sodiščema prve in druge stopnje očitata tudi absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sta ugodili dajatvenemu zahtevku, ki nasprotuje prisilnim predpisom. Na slednje sta opozarjala že v pripravljalni vlogi z dne 3. 11. 2020, vlogi pa sta priložila tudi CD s posnetkom in fotografijami divjanja vode naraslega potoka .... Tako ne drži zapis sodišča prve stopnje, da o protipravnosti poseganja v vodotoke nista predlagala nobenih dokazov. Ker pa se sodišče prve stopnje do teh dokazov ni opredelilo, prvostopenjska sodba tudi nima razlogov o odločilnih dejstvih.

Odgovor na revizijo

8. Sodišče je revizijo vročilo tožnikoma, ki sta nanjo odgovorila. Predlagata, naj revizijsko sodišče revizijo zavrne in tožencema naloži plačilo njunih stroškov odgovora na revizijo.

9. Opozarjata, da toženca izpodbijata le del sodbe, ki jima nalaga ponovno postavitev brvi, ne pa tudi dela, ki jima nalaga odstranitev ovir na poti. Tako že iz samih revizijskih navedb ne izhaja, da bi bilo treba dajatveni zahtevek v celoti zavrniti.

10. Nadalje izpostavljata, da toženca nista navedla, katerih določb ZV-1 sodišči prve in druge stopnje nista upoštevali. Pojasnjujeta, da ZV-1 nima nobenih posebnih določb glede pridobitve služnostne pravice hoje preko vodnega zemljišča. Tako velja splošni režim, kot ga vzpostavlja Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ). Sodišči prve in druge stopnje sta tožencema naložili ukrepe za vzpostavitev stanja, kakršno je bilo pred vznemirjanjem njune služnosti. Gre za zahtevek po 212. v zvezi z 99. členom SPZ. ZV-1 ne prepoveduje izgradnje brvi preko potoka. V 37. členu dopušča gradnjo javne infrastrukture, kamor po njunem mnenju brv sodi. Pot in brv so uporabljali tudi drugi vaščani. Ne drži, da bi bil lahko investitor le lokalna skupnost.

11. Opozarjata, da toženca v postopku pred sodiščem prve stopnje nista zatrjevala, da bi bilo za postavitev brvi treba pridobiti kakršnokoli soglasje ali drug upravni akt. Prav tako toženca prilagata nove dokaze (dopis Direkcije) in podajata nove navedbe o negativnem vplivu na vodni režim. Kršitve določb pravdnega postopka zaradi neizvedbe dokaza z vpogledom v CD toženca nista grajala v postopku pred sodiščem prve stopnje. Menita, da sta toženca, s tem ko sta posegla v njuno služnostno pravico, nase prevzela tudi breme morebitnega pridobivanja upravnih aktov za vzpostavitev stanja pred omenjenim posegom. Navajata, da je bila prvotna brv zgrajena že pred letom 1967, torej preden sta sploh začela veljati GZ-1 in ZV-1 in da se že po zakonu šteje, da je ob rušitvi imela pridobljeno gradbeno dovoljenje. Ugotavljanje negativnega vpliva na vodni režim pa ni v pristojnosti sodišča, saj se v tem postopku ne odloča o izdaji vodnega soglasja in vodnega dovoljenja, zato so navedbe tožencev v zvezi s tem nerelevantne.

Ugotovljeno dejansko stanje

12. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (drugi odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP), izhaja:

- tožnika sta vsak do ½ solastnika nepremičnin z ID znaki: parcela 000 13/2 in parcela 000 12/4, na katerih stoji stanovanjska hiša z naslovom ...; toženca sta vsak do ½ solastnika nepremičnine z ID znakom: parcela 000 12/7, ki v naravi predstavlja strugo in brežino ob potoku ...; navedene nepremičnine mejijo druga na drugo, nepremičnina tožencev pa (na drugi strani) meji na javno cesto št. LC ...; dostop do nepremičnin tožnikov je mogoč (tudi) po poti preko mostu, ki poteka z glavne ceste in jo tožnika (tudi) uporabljata za dostop do njunih nepremičnin;

- pot, podrobneje opisana v izreku sodbe sodišča prve stopnje, ki poteka po nepremičnini tožencev in katere ključni del je brv preko potoka ..., se je v korist nepremičnin, ki so sedaj v lasti tožnikov, uporabljala od leta 1960 oziroma vsaj od leta 1984 dalje (ko se je tja priselil tožnik), in sicer kot bližnjica za dostop do mlina, osnovne šole, cerkve, župnišča, pokopališča, trgovine in gostilne, pa tudi za dostop obiskovalcev in drugih uporabnikov nepremičnin tožnikov;

- ta pot je bila v vaški skupnosti dobro znana in jasno vidna; z uporabo poti sta bila vsaj od nakupa nepremičnin na tem območju v letu 1971 seznanjena tudi toženca; do leta 2019 uporabi te poti ni nihče nasprotoval;

- toženec je z A. A. 24. 6. 2019 odstranil brv preko potoka ..., v februarju 2021 pa je toženec na predel poti, ki poteka preko nabrežine, naložil vrhovino, debla in veje dreves; s takšnim samovoljnim ravnanjem toženca je toženka soglašala; na tak način je bila tožnikoma uporaba obravnavane poti onemogočena;

- brv, ki jo je toženec podrl, je bila zgrajena iz dveh tramov dolžine 6 m in preseka 12 x 14 cm; razdalja med tramovoma je bila 60 cm; deske, položene prečno na tramova, so bile debele 3 cm in široke 1 m, razmik med njimi pa je bil približno 2 cm; (upravna) odločba pristojnega organa o soglasju k tej brvi ali o njeni protipravnosti oziroma rušenju ni bila izdana.

Presoja utemeljenosti revizije

13. Revizija je delno utemeljena.

Uvodno pojasnilo

14. Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. Vrhovno sodišče zato izpodbijane sodbe ne bo preizkušalo glede odločitve o ugotovitvenem zahtevku. Prav tako ne bo odgovarjalo na uveljavljane procesne kršitve, kolikor niso neločljivo povezane z dopuščenim vprašanjem. Glede na določbo drugega odstavka 370. člena ZPP dejstev, navedenih v reviziji in dopisu Direkcije z dne 16. 11. 2021 (priloga B27 spisa), ki jih sodišči prve in druge stopnje nista ugotovili (in so torej drugačna od tistih, povzetih v 12. točki obrazložitve te odločbe), v revizijskem postopku ni mogoče upoštevati. Če se izkaže, da gre za dejstva, ki bi ob pravilni uporabi materialnega prava morala biti raziskana v tej pravdi, pa bo to predmet ponovljenega sojenja pred sodiščem prve oziroma druge stopnje (drugi odstavek 380. člena ZPP). Pravna stališča v dopisu Direkcije z dne 16. 11. 2021, ki jih toženca povzemata in se nanje sklicujeta, je Vrhovno sodišče v okviru dopuščenega revizijskega vprašanja upoštevalo kot njuna lastna pravna stališča. V celoti pa je neupošteven dopis Direkcije z dne 1. 6. 2023, saj sta ga toženca predložila po izteku prekluzivnega roka iz prvega odstavka 367. člena ZPP.¹

Ustavnopravna izhodišča presoje

15. V 2. členu Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS) zapisano načelo pravne države je univerzalne narave. Razsežnost njegovega učinkovanja je zelo široka, saj posega na vsa področja pravnega urejanja oziroma na vsa področja delovanja države. Kot eno od temeljnih ustavnih načel ga mora upoštevati tako zakonodajalec pri oblikovanju pravnega reda, kakor tudi izvršilna oblast pri njegovem izvrševanju ter sodna oblast pri uporabi in interpretaciji predpisov. V pravni državi mora biti delovanje vseh oblastvenih organov v skladu z zakonom ter podrejeno ustavi (t. i. vladavina prava). S tem postaja njihovo delovanje za državljane znano, pregledno in tudi predvidljivo, to pa povečuje njihovo pravno varnost in krepi zaupanje v pravo.

16. S konceptom demokratične pravne države (2. člen URS) je neločljivo povezano načelo delitve oblasti (drugi odstavek 3. člena URS). Slednje med posameznimi vejami oblasti prek sistema zavor in ravnovesij vzpostavlja medsebojno odvisnost in zagotavlja, da vsaka od njih izvršuje funkcije, ki so po svoji naravi izvršilne, zakonodajne in sodne, pri čemer pa je pomembno tudi njihovo sodelovanje, saj si sicer ni mogoče predstavljati sistema državne oblasti kot celote. Po tem načelu so sodišča in drugi državni organi, kadar odločajo o pravicah in pravnih razmerjih v mejah svojih pristojnosti, med seboj v položaju prirejenosti, vezani pa so na pravnomočno odločbo, sprejeto na matičnem področju (načeli prirejenosti postopkov in pravnomočnosti). Pri tem z vidika načela delitve oblasti ni bistveno le, da nobena od vej oblasti ne posega v pristojnost druge, temveč tudi, da nobena ne opušča dejavnosti, ki jih je znotraj svojega delokroga dolžna opraviti.

17. V 153. členu URS je zagotovljeno izvajanje načela pravne države skozi zahtevo pravne pravilnosti vseh pravnih aktov, urejen pa je tudi bistven element razmerja med zakonodajno vejo oblasti na eni strani ter izvršilno in sodno vejo na drugi strani. Tako morajo konkretni oziroma posamični pravni akti ter realna dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil temeljiti na zakonu ali zakonitem predpisu. S tem je podana tudi pomembna garancija za varstvo in uveljavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

18. Pomemben del načela pravne države pa je tudi učinkovito sodno varstvo (23. člen URS) ter s tem povezan institut pravnomočnosti (158. člen URS), pri čemer je namen in cilj sodnega varstva praviloma dokončno dosežen šele z uresničitvijo določene pravice oziroma pravnega razmerja in ne le z odločitvijo o njegovem obstoju. Sodno varstvo je tako lahko učinkovito le, če se s sodno odločbo ne odpravlja samo negotovost, ki je obstajala do njene izdaje, temveč mora ta biti tudi trden temelj za bodoči razvoj pravnih razmerij.²

O ZV-1 kot materialnopravni podlagi v konkretnem primeru

19. Nepremičnine niso zgolj predmet civilnega, temveč tudi javnega (upravnega) prava. Navedeno je posledica ustavne zahteve o socialni in ekološki funkciji lastnine (67. člen URS). Tako pri urejanju človekovega življenja oziroma dejavnosti na nepremičninah nujno prihaja do stika ter včasih tudi prekrivanja obeh pravnih področij.³ Ustrezna razčlemba njunih stičnih točk pri reševanju posameznih vprašanj pa je bistvena z vidika ustavne vrednote pravne države.

20. Toženca glede zahtevka za ponovno postavitev brvi vseskozi trdita, da je z vidika poplavne varnosti protipravno in nevarno postavljati kakršnokoli brv čez ..., saj je ta hudourniški potok in bi lahko ob hudih nalivih brv predstavljala zamašek oziroma oviro za prost pretok vode, s tem pa nevarnost za nižje ležeče hiše. V zvezi s tem sta predložila tudi CD z videoposnetkom in fotografijami deroče ....^{4 5} Menita tudi, da vodotoki in obalni pasovi niso v zasebni lasti in da lahko brv postavi le občina kot del javne infrastrukture, pri čemer potrebuje ustrezno soglasje oziroma dovoljenje.⁶ Pristojni upravni organ o vprašanju (ne)dopustnosti brvi na obravnavanem območju ni odločal.

21. Res je sicer, da v primeru, ko je toženi stranki naložena civilnopravna obveznost, za izpolnitev katere je (morda) treba pridobiti še ustrezna upravna dovoljenja oziroma soglasja, slednje bremeni njo in da sodišče v pravdnem postopku ne more nadomestiti teh upravnih dovoljenj oziroma soglasij.⁷ Vendar mora sodišče paziti, da stranki ne naloži obveznosti, ki je pravno nemogoča, prepovedana oziroma ni v dispoziciji stranke,⁸ saj bi s tem povzročilo pravno negotovost in nezaupanje v pravo ter tako kršilo načela pravne države. Zato je vprašanje (ne)dopustnosti brvi preko obravnavanega dela ... z vidika javnopravnih omejitev posegov na vodnih in priobalnih zemljiščih pomembno tudi v pravdnem postopku. Ker o tem vprašanju na matičnem (upravnem) področju ni bilo odločeno in glede na ugovore tožencev, bi sodišči prve in druge stopnje morali preveriti, ali ni morda obravnavana izgradnja brvi v nasprotju s prisilnimi določbami ZV-1 o posegih na vodno in priobalno zemljišče.

22. ZV-1 v 11. členu vodno zemljišče tekočih voda določa kot zemljišče, na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna ter obsega osnovno strugo, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda in pri vodah 2. reda (kamor glede na določbo 8. člena ZV-1 in Prilogo Seznam voda 1. reda sodi ...) sega 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Glede na pojasnjeno ni dvoma, da bi bilo treba obravnavano brv zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču. Ta so lahko v lasti oseb zasebnega ali javnega prava (peti odstavek 11. člena ter prvi in drugi odstavek 16. člena ZV-1).

23. Skladno s 37. člena ZV-1 na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen v primerih (izjemah), navedenih v prvem odstavku tega člena, in sicer za: 1.) gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne infrastrukture in komunalnih priključkov na javno infrastrukturo ter z gradnjo objektov javne infrastrukture neposredno povezane ureditve, ki se načrtujejo na podlagi predpisov s področja umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, če izpolnjujejo pogoje iz tretjega odstavka tega člena, 2.) gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih, 3.) ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, 4.) ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, 5.) gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje posebne rabe vode nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, 6.) gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in 7.) gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. Ne glede na to je v drugem odstavku navedenega člena določena še izjema gradnje kmetijsko-gozdarskih objektov zunaj območij naselja na priobalnem zemljišču v tlorisni širini 15 metrov od meje vodnega zemljišča do zunanje meje priobalnega zemljišča voda 1. reda. V tretjem odstavku navedenega člena so podrobno določeni pogoji, pod katerimi se lahko na vodnem in priobalnem zemljišču izvajajo posegi, ki so z gradnjo objektov javne infrastrukture neposredno povezane ureditve, ki se načrtujejo na podlagi predpisov s področja umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor.

24. V prehodni določbi prvega odstavka 201. člena ZV-1 določa še nadaljnjo izjemo, in sicer, da prepoved iz 37. člena tega zakona ne velja za obstoječe objekte in naprave na vodnem in priobalnem zemljišču, če gre za rekonstrukcijo, spremembo namembnosti ali nadomestno gradnjo, če: 1.) se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost, 2.) se s tem ne poslabšuje stanja voda, 3.) je omogočeno izvajanje javnih služb, 4.) se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, 5.) to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in 6.) se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.

25. Za vse navedene posege na vodnem in priobalnem zemljišču (tj. izjeme po 37. in 201. členu ZV-1) mora pravna ali fizična oseba, ki jih namerava izvesti, pridobiti še vodno soglasje (členi 150. do 153.a ZV-1).

26. V vsakem primeru pa so na vodnem in priobalnem zemljišču prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih ali priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, ali onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Nadalje so na poplavnem območju prepovedani vsi posegi in dejavnosti, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja ter na erozijskem območju poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov, ogoljevanje površin, krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, zasipavanje izvirov, nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih, omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer, odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov, zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom, odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge, ali vlačenje lesa (84. člen ter drugi odstavek 86. in 87. člena ZV-1). Za takšne posege oziroma dejavnosti torej izjeme iz 37. in 201. člena ZV-1 ne veljajo.

27. Brv, ki bi jo morala toženca zgraditi preko potoka ..., bi nadomestila prejšnjo, ki sta jo samovoljno odstranila. Po presoji Vrhovnega sodišča bi tako lahko šlo za izjemo iz prvega odstavka 201. člena ZV-1, seveda če je takšen poseg skladen z nadaljnjimi zahtevami iz navedene določbe kot tudi prepovedmi iz 84. ter (odvisno od tega, ali gre za poplavno ali erozijsko območje) morebiti še 86. in 87. člena ZV-1. Z vidika teh zahtev in prepovedi pa so pravno bistvene navedbe tožencev o hudourniku, o možnosti, da bi brv ob hudih nalivih povzročila zamašitev oziroma ovirala prost pretok vode ter o poplavni nevarnosti za nižje ležeče hiše. Ker sodišči prve in druge stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava teh dejstev nista ugotavljali, je revizija v delu, v katerem toženca izpodbijata pravnomočno odločitev, da sta dolžna zgraditi brv, utemeljena.

28. V preostalem delu pa revizija ni utemeljena. Toženca odločitvi sodišč prve in druge stopnje, da sta dolžna odstraniti na služnostno pot nastavljeno vrhovino, debla in veje dreves, konkretizirano ne nasprotujeta. Sicer pa ZV-1 v 100. členu določa, da lastnik ali drug posestnik vodnega ali priobalnega zemljišča ob vodah 2. reda zagotavlja odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih, plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi.

Odločitev o reviziji

29. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je torej dejansko stanje glede tožbenega zahtevka za izgradnjo brvi preko potoka ... ostalo nepopolno ugotovljeno. Ker je do zmotne uporabe materialnega prava prišlo že pred sodiščem prve stopnje in je bilo zaradi tega dejansko stanje že na tej stopnji nepopolno ugotovljeno, je Vrhovno sodišče reviziji delno ugodilo in sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo v delu, v katerem je tožencema naložena obveznost zgraditi brv preko potoka ... in glede stroškov postopka ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (drugi odstavek 380. člena ZPP). V preostalem delu pa je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

Odločitev o stroških revizijskega postopka

30. Odločitev o revizijskih stroških temelji na določilih tretjega in četrtega odstavka 165. člena ZPP.

Sestava senata in glasovanje

31. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Tožencema je bil sklep o dopustitvi revizije vročen dne 16. 12. 2022 (povratnica na red. št. 8 spisa II DoR 316/2022), tako da se je 15 dnevni rok za vložitev revizije iztekel s 3. 1. 2023, navedeni dopis Direkcije pa sta predložila dne 2. 6. 2023 (dohodni zaznamek na vlogi tožencev z dne 2. 6. 2023).
² Npr. L. Šturm, KURS, 2002 in 2011, komentar k 2., 3. in 153. členu URS, M. Avbelj, L. Šturm, KURS, 2019, komentar k 2. členu URS, M. Avbelj, KURS, 2019, komentar k 3. členu URS, I. Kaučič, KURS, 2019, komentar k 3. členu URS, P. Jambrek, KURS, 2002, komentar k 23. členu URS, A. Galič, KURS, 2011, komentar k 23. členu URS, R. Pirnat, KURS, 2019, komentar k 153. členu URS, T. Jerovšek, KURS, 2002, komentar k 158. členu URS, E. Kerševan, KURS, 2019, komentar k 158. členu URS in D. Wedam Lukić, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2009, 3. knjiga, str. 146 do 185.
³ Npr. T. Pavčnik, Razmerje med upravnim in civilnim postopkom: nekatera nevralgična in/ali harmonična stvarnopravna stičišča, Pravosodni bilten, št. 1/2016, str. 55 in 56.
⁴ Odgovor na tožbo z dne 3. 6. 2020 (red. št. 11 spisa) in pripravljalna vloga z dne 3. 11. 2020 (red. št. 19 spisa) s prilogo B16.
⁵ Na nevarnost za 50 m nižje ležeči most sta toženca opozorila šele v pritožbi (red. št. 61 spisa), pri čemer niti ne pojasnita, zakaj teh navedb brez svoje krivde nista mogla podati najkasneje do konca glavne obravnave (prvi odstavek 337. člena ZPP).
⁶ Pripravljalna vloga z dne 2. 4. 2021 (red. št. 37 spisa).
⁷ Smiselno npr. sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 369/2010 z dne 15. 12. 2011 (14. točka obrazložitve).
⁸ Npr. sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 167/2011 z dne 22. 5. 2014 (8. točka obrazložitve) ter J. Zobec in D. Wedam Lukić, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2009, 3. knjiga, str. 115 in 151.

Datum zadnje spremembe:

01.09.2023

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep II DoR 316/2022
• UPRS Sodba I U 1692/2019-16
• UPRS Sodba I U 1464/2019-26