VSM Sklep I Ip 247/2023

Jedro

Nepravilno je razlogovanje dolžnice, da predmetna terjatev ni zapadla. V stečajnem sklepu ji je plačilo te terjatve naloženo in s tem njena obveznost, da jo upniku (prostovoljno) poravna. S trenutkom, ko je bila dolžnica seznanjena z naloženim plačilom terjatve, to je s trenutkom vročitve stečajnega sklepa, je bila dolžna to obveznost izpolniti upniku, ne da bi bil upnik zavezan h kakršnikoli aktivnosti pozivanja k izpolnitvi. Za takšno ravnanje upnika v zakonu ni podlage.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v II. in III. točki izreka potrdi.

II. Stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v postopku ponovnega odločanja ugovoru dolžnice delno ugodilo in sklep o izvršbi I 53/2022 z dne 4. 1. 2023 v delu dovoljene izvršbe za zakonske zamudne obresti od zneska 10.813,31 EUR od 29. 3. 2018 do plačila, razveljavilo in v tem delu predlog za izvršbo zavrnilo (I. točka izreka). V preostalem delu je sklep o izvršbi potrdilo (II. izreka) in odločilo, da upnik in dolžnica sama nosita svoje stroške ugovornega postopka (III. in IV. točka izreka).

2. Zoper zavrnilni del odločitve o ugovoru iz II. točke izreka sklepa sodišča prve stopnje in posledično z njo povezano stroškovno odločitev iz III. točke izreka prvostopenjskega sklepa se dolžnica pravočasno pritožuje in predlaga spremembo izpodbijane odločitve tako, da sodišče ugovoru ugodi v celoti in izvršbe ne dovoli. Bistvo njene pritožbene graje je, da terjatev še ni zapadla v plačilo oziroma še ni potekel rok za njeno izpolnitev, saj datum zapadlosti terjatve ni določen. Meni, da bi upnik moral dolžnico pozvati na izpolnitev. Prostovoljna izpolnitev dolžnici s strani upnika ni bila dana. Ni v diskreciji sodišča, da določa rok za izpolnitev obveznosti. Opozarja na načelo formalne legalitete in prepoved spreminjanja in dopolnjevanja izvršilnega naslova. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Opozarja, da je dolžnica uveljavljala pritožbeno novoto in še, da drugi odstavek 21. člena Zakona o izvršbi zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) nalaga sodišču določitev roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti v sklepu o izvršbi, če ta ni določen v izvršilnem naslovu. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na izvršljivost odločbe, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in drugi odstavek 55. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje mora preizkusiti prvostopenjsko odločitev glede tega razloga ne glede na to, ali ga dolžnik uveljavlja v ugovoru ali ne. Prav tako dolžnica v ugovoru navaja, da prereka višino odprte terjatve in še dodaja, da je ta nedoločna predvsem v obrestnem delu. Zaradi teh razlogov je sodišče druge stopnje pritožbene navedbe obravnavalo in jih ni zavrnilo kot pritožbene novote, kot je to predlagal upnik v odgovoru na pritožbo.

6. Po četrtem odstavku 396. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) je pravnomočni sklep o končanju postopka osebnega stečaja izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev. Upnik je predlagal izvršbo na podlagi sklepa o končanju postopka osebnega stečaja nad dolžnico Okrožnega sodišča v Murski Soboti St 1004/2018 z dne 11. 2. 2022 (v nadaljevanju stečajni sklep), kar je skladno s citirano zakonsko določbo. V 4. točki izreka stečajnega sklepa je dolžnici naloženo, da mora upnikom plačati zneske neplačanih terjatev iz 3. točke izreka sklepa, to je terjatve iz seznama neplačanih terjatev z dne 9. 2. 2022, med katerimi je tudi terjatev upnika (pod zaporedno številko 8 seznama).

7. Nepravilno je razlogovanje dolžnice, da predmetna terjatev ni zapadla. V stečajnem sklepu ji je plačilo te terjatve naloženo in s tem njena obveznost, da jo upniku (prostovoljno) poravna. S trenutkom, ko je bila dolžnica seznanjena z naloženim plačilom terjatve, to je s trenutkom vročitve stečajnega sklepa, je bila dolžna to obveznost izpolniti upniku, ne da bi bil upnik zavezan h kakršnikoli aktivnosti pozivanja k izpolnitvi. Za takšno ravnanje upnika v zakonu ni podlage.

8. Dejstvo, da v izvršilnem naslovu - stečajnem sklepu ni bil določen rok za prostovoljno izpolnitev t. i. paricijski rok in določitev le tega po določbi drugega odstavka 21. člena ZIZ šele s sklepom o izvršbi I 53/2022 z dne 4. 1. 2023, je brez učinka na zapadlost terjatve iz stečajnega sklepa. To dejstvo vpliva le na nastop pogojev za prisilno izterjavo te terjatve (izvršljivost). Šele s potekom osemdnevnega roka za (dodatno) prostovoljno izpolnitev, določenega v sklepu o izvršbi I 53/2022 z dne 4. 1. 2023, je namreč dopustna prisilna izterjava te terjatve z dovoljenimi sredstvi izvršbe.

9. ZIZ v drugem odstavku 21. člena izrecno za primere, ko je izvršilni naslov odločba, v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, predpisuje, da ga določi sodišče v sklepu o izvršbi. Gre za dopusten poseg v izvršilni naslov in izjemo od načela stroge formalne legalitete.

10. Glede na drugi odstavek 21. člena ZIZ je prvostopenjska odločitev skladna zakonski ureditvi. Sodišče prve stopnje je določilo rok za prostovoljno izpolnitev in dovolilo izvršbo šele po poteku roka, torej za primer, da dolžnica te obveznosti v danem roku ne bo prostovoljno izpolnila. Z določitvijo paricijskega roka je dolžnica dobila dodatno možnost prostovoljne izpolnitve in šele v primeru neizpolnitve bo ta terjatev prisilno izterjana.

11. Po obrazloženem se pritožbene navedbe, da terjatev še ni zapadla in da dolžnici ni bila dana možnost prostovoljne izpolnitve, sodišče pa ni imelo podlage za določitev paricijskega roka, izkažejo kot neutemeljene. V posledici neuspeha z ugovorom glede glavnice in uspeha le v delu obresti, je prvostopenjsko sodišče utemeljeno naložilo dolžnici stroške, ki so ji nastali z ugovorom. Ker tudi uradni preizkus, opravljen po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni pokazal kršitev, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Odločitev o pritožbenih stroških dolžnice temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ in je sprejeta v posledici neuspeha s pritožbo. Upnik z navedbami v odgovoru na pritožbo k pritožbeni presoji ni pripomogel, zato kot nepotrebne krije sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Datum zadnje spremembe:

26.05.2023

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep I Ip 159/2022
• VSC Sklep I Ip 85/2022
• VSM sklep I Ip 340/2014