VSK Sodba Cpg 146/2022

Jedro

Dodajanje vode so odrejale osebe, ki so izvajale betoniranje. Ni naloga voznikov, da preverjajo, ali ima oseba, ki prevzema beton na gradbišču in dejansko nastopa kot prevzemnik betona, pooblastilo za odrejanje dodajanja vode. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je bila tožena stranka seznanjena, da vode ne sme dodajati (izrecen zapis na dobavnicah, pa tudi v tehničnem listu kvarčnega posipa je zapisano, da mora biti vodocementno razmerje čim manjše). Tudi če dodajanja vode ni odredila sama, ampak so to odredili njeni podizvajalci, to ne spremeni zaključka, da je v razmerju do tožeče stranke odgovornost za dodajanje vode v njeni sferi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 915,00 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Kopru toženo stranko obsodilo na plačilo dobavljenega betona v znesku 30.000,00 EUR s pripadajočimi obrestmi, zavrnilo pa je zahtevek po nasprotni tožbi na plačilo stroškov sanacije betonske plošče v znesku 70.806,84 EUR s pripadajočimi obrestmi. Tožeča stranka je toženi dobavljala beton, tožena stranka je ta beton uporabila na objektu v Dobovi, izstavljenih računov ni plačala. V pravdi je ugovarjala, da ni naročila take vrste betona, kot je bila dobavljena (aeriran beton) in da je imel beton napake, zaradi katerih je bil neuporaben (s tem v zvezi je po nasprotni tožbi uveljavljala stroške sanacije). Iz razlogov sodbe izhaja, da med strankama ni obstajal poseben dogovor, da bo 15.11.2018 dobavljen aeriran beton in je tožeča stranka dejansko nepravilno izpolnila pogodbo. Vendar je tožena stranka tak beton sprejela, pri čemer bi ob ustrezni skrbnosti morala in mogla vedeti, da je bil dobavljen beton, ki ni bil naročen (gre za očitno napako). Tudi sicer pa škodljive posledice (delaminacija maltnega dela betona in nastanek praznin pod površjem) niso v vzročni zvezi z napako pri dobavi vrste betona. Izključni razlog teh posledic je dodajanje vode betonu. To pa je bilo izvedeno po naročilu tožene stranke. V dobavljenem betonu tudi ni bilo prekomerne vsebnosti organskih delcev (zaradi prekomernega dodajanja vode je prišlo do sedimentacije in s tem do vzgona lažjih delcev). Obstoja te stvarne napake tožena stranka ni uspela dokazati.

2. Zoper sodbo se tožena stranka pritožuje. Vztraja, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje, saj je bil dobavljen napačen beton, ta beton pa je bil dodatno neustrezen zaradi prevelike vsebnosti organskih delcev. Napak ob pregledu betona ni bilo mogoče odkriti. Pri tem je treba upoštevati, da je pred tem tožeča stranka toženi dostavila velike količine betona, ki je bil vedno ustrezen. Kupec ni mogel izgubiti jamčevalnih zahtevkov, saj je bila tožeči stranki napaka znana. Zaključek sodišča, da tožeči stranki napaka ni bila znana, je napačen (v nadaljevanju tožena stranka podaja svojo dokazno oceno). Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo, saj ni pogojev za uporabo 460. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ker se ta določba nanaša na fazo sklenitve pogodbe, ki pa je bila v konkretnem primeru pol leta pred sporno dobavo. Sodišče je napačno ugotovilo, da aeriran beton ni neprimeren za izdelavo temeljne plošče. Večina izvedenih dokazov je pokazalo, da aeriran beton ni primeren, edini nasproten dokaz je bilo izvedensko mnenje, ki pa je bilo izdelano izrazito nestrokovno, neobrazloženo in brez navedbe strokovnih virov. Izvedenec niti ni preveril vseh tehničnih listov. Najbolj očiten dokaz, da je delaminacija maltnega betona posledica napačne dobave, je dejstvo, da se je napaka pojavila samo na tistem delu, na katerem je bil posut kvarc, čeprav se je isti beton vgrajeval istega dne tudi na drugih mestih, kar pomeni, da napaka ni bila posledica dodajanja vode. To izhaja tudi iz tehničnega lista kvarčnega posipa, kjer proizvajalec navaja, da ni primeren za uporabo na površinah aeriranega betona (izvedenec ni navedel, iz katerih navodil izhaja nasprotno). Pri tem ni sporno, da se vsi tehnični listi nanašajo na isti proizvod. Izvedenec je res navedel, da do reakcije med kvarčnim posipom in aeriranim betonom ne more priti, dokler je vsebnost zračnih por v betonu nadzorovana, vendar ni navedel nobene prepričljive razlage za tako stališče, prav tako pa je tudi zgolj ugibal, da dobavljeni beton ni imel previsoke vsebnosti zračnih por. Certifikat je namreč zgolj listina, ki ničesar ne pove o fizikalnih in kemijskih lastnostih posamezne dobave na terenu. Glede na dokaze, s katerimi je razpolagalo, je dokazna ocena sodišča očitno napačna. Sodišče je napačno ugotovilo količino betonu dodane vode, saj se niso dodajale take količine, ki bi povzročile krvavenje betona. Ker se po ugotovitvah sodišča beton še ni strjeval, bi dodajanje vode nujno povzročilo redkejši beton in krvavenje. Iz fotografij in videposnetkov pa to ni razvidno. Izvedenec se ni opredelil do posnetkov zaglajevanja betonske plošče, čeprav ga je tožena stranka v pripombah na to opozorila. Izvedenec ne more nekega dokaza oceniti za neustreznega, preden se z njim seznani. Končno pa niti ne drži, da količine vode ne bi bilo mogoče ugotoviti iz odvzetega vzorca. Sodišče kljub konkretnemu predlogu izvedenca ni pozvalo na dopolnitev mnenja v tej smeri. Dodajanje vode tudi sicer ni izviralo iz sfere pritožnika. Vodo so dodajali vozniki tožeče stranke, vendar ne po naročilu tožene stranke. To izhaja iz skladne izpovedi zaslišanih prič, ki jih je predlagala tožena stranka. Vozniki tožeče stranke bi z ustrezno skrbnostjo morali preveriti, ali so osebe, ki so odrejale dodajanje vode, za to pooblaščene. Napačna je tudi ugotovitev, da beton ni vseboval prevelike količine premogovih zrnc. Če bi to držalo in bi bil beton res heterogene sestave, bi se morale na površini pokazati razlike, glede na to, koliko vode je bilo dodane na posameznem delu. Tega pa pri ogledu ni bilo zaznati. Izvedenčeve fotografije z ogleda niso odražale dejanskega stanja, zato je pooblaščenec tožene stranke, ki se je ogleda prav tako udeležil, predložil svoje fotografije, vendar se do tega niti izvedenec niti sodišče nista opredelila. Sodišče je tudi bistveno kršilo postopek, ker je sodbo izdalo pred iztekom roka za pripombe na zvočni zapis, ker je kršilo pravico tožene stranke do enakega varstva, saj ni izvedlo predlagane dopolnitve izvedeniškega mnenja, ker se v sodbi sploh ni opredelilo do navedb tožene stranke, ker je sodbo oprlo na očitno pomanjkljivo, nestrokovno in v korist tožeče stranke izdelano izvedeniško mnenje. Še posebej to velja, ker je tožena stranka ves čas opozarjala na neprimernost izbire izvedenca.

3. V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka pritrdila večini razlogov sodišča prve stopnje in predlagala zavrnitev pritožbe. Ne strinja pa se z zaključkom, da naj beton, kakršen je bil vgrajen, ne bi bil naročen, saj po njenem mnenju ni logičen. Sodišče ni pojasnilo, kako so pri tožeči stranki pomotoma izbrali napačno vrsto betona. V nadaljevanju podaja svojo dokazno oceno izvedenih dokazov. Trditev, da naj bi tudi v sosednjih prostorih uporabili isti beton istega dne, pa ni dokazana, saj tožena stranka kljub pozivu tožeče stranke ni predložila gradbenega dnevnika.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo vsa odločilna dejstva, svoje zaključke je obrazložilo in odgovorilo na vsa odločilna vprašanja v zadevi. Sodbo je mogoče preizkusiti. Na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo niti očitanih kršitev postopka niti kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

6. Zatrjevana kršitev, ker naj bi sodišče sodbo izdalo pred izrekom roka za pripombe na zvočni zapis naroka, tudi če bi res bila podana, na pravilnost in zakonitost sodbe ni vplivala (tega tožena stranka niti ni obrazloženo zatrjevala). Velik del pritožbe se sicer nanaša na izvedeniško mnenje. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je mnenje celovito, izvedena strokovna institucija je odgovorila na vsa zastavljena vprašanja, odgovori so logični in konsistentni. Predstavnik strokovne institucije je bil zaslišan, iz zapisnika o zaslišanju izhaja, da je tožena stranka ne le imela možnost, da razčisti z izvedencem o vseh pripombah, temveč je to možnost tudi temeljito izkoristila. Glede na to, da je bil na zaslišanju izvedenca navzoč tudi zakoniti zastopnik tožene stranke, izvedenec pa je pri ugotovitvah iz pisnega mnenja vztrajal (in ni povedal ničesar bistveno novega), sodišče prve stopnje ni kršilo postopka, ker ni strankama omogočilo še enega dodatnega roka za pripombe¹. Izvedenec je na vsa vprašanja prepričljivo odgovoril, zato tudi sicer ni bilo potrebe po dodatni dopolnitvi mnenja. Tožena stranka zaključkom izvedenca nasprotuje, vendar gre v velikem delu za laične pripombe, s katerimi ne more omajati zaključkov iz izvedenskega mnenja. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno odgovorilo na očitke o pristranskosti izvedenca in na razloge v točki 9 izpodbijane sodbe se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje. Ker tožena stranka v pritožbi ni navedla nobene druge okoliščine, na podlagi katere bi bilo mogoče dvomiti v nepristranskost strokovne institucije, pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je izvedensko mnenje z dopolnitvijo in zaslišanjem ustrezna podlaga za odločitev v tej pravdi.

7. V tej pravdni zadevi je za odločitev bistveno vprašanje, kaj je bilo vzrok ugotovljenim napakam: napačna vrsta betona, beton z delci premoga (kot izhaja iz dopisa tožene stranke v prilogi B3) ali dodajanje vode (kot je trdila tožeča stranka). Izvedenec je ugotovil, da je bil vzrok poškodbam betona dodajanje vode, ki je spremenilo lastnosti aeriranega betona in sodišče prve stopnje je takemu mnenju sledilo. Naredilo je obsežno dokazno oceno mnenja in z razlogi se sodišče prve stopnje v celoti strinja in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje (točke 20 do 22 izpodbijane sodbe). Tožena stranka z vztrajanjem pri svojih (laičnih) pripombah in sklepanjih² ne more vzbuditi dvoma v pravilnost razlogov. Med postopkom je trdila le, da je bil dobavljen napačen beton, to je aeriran beton, ni pa trdila, da je ta beton odstopal od standardov za aeriran beton, zato z ugovori, da naj izvedenec ne bi pojasnil, kako je ugotovil, da vgrajeni beton ni imel previsoke vsebnosti zračnih por, ne more uspeti. Tudi dejstvo, da v enem od tehničnih listov kvarčnega posipa³ proizvajalec navaja, da ni primeren za uporabo na površinah aeriranega betona, še ne pomeni, da je bilo aeriran beton vzrok poškodbam. Kot izhaja iz razlogov sodbe, se je namreč izvedenec do tehničnih listov prepričljivo opredelil in pojasnil, da so ob kontrolirani količini zračnih por v aeriranem betonu, ki znašajo od 3 do 5 %, le-te enakomerno razporejene in nanje vgradnja kvarčnega posipa ne vpliva. Z dodajanjem vode pa je nastala neenakomerna porazdelitev in vsebnost por, posledično pa nastanek mehurjev na površini betona, ki so se pokazale kot praznine pod površino betonske plošče⁴. Navedb, da naj bi istega dne beton vgradili tudi v druge dele objekta, kjer ni bilo kvarčnega posipa in do poškodb betona ni prišlo, pa tožena stranka ni izkazala. Kljub pozivu izvedenca namreč ni dostavila gradbenih dnevnikov, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti, kaj je bilo katerega dne dejansko narejenega. Podobno velja glede očitkov v zvezi z delci premoga. Izvedenec je pojasnil, da dodajanje vode povzroči pojav sedimentacije, s tem pa možnost vzgona lažjih organskih delcev na površino betona, pri čemer je določen delež teh delcev glede na certifikate dopusten. Res certifikat še ne pomeni, da tudi v konkretnem primeru beton ni vseboval prekomernega števila premogovih delcev, vendar je izvedenec prepričljivo pojasnil, zakaj se je več teh delcev pojavilo na površini, iz mnenja, ki je bilo po naročilu tožene stranke izdelano pred pravdo, pa ne izhaja, da je bila strokovna organizacija sploh seznanjena z dejstvom, da se je betonu dodajala voda.

8. Ni sporno, da se je na gradbišču betonu dodajala voda, navsezadnje to izhaja iz dobavnic. Točnih količin dodane vode v vsakem posameznem primeru ni več mogoče ugotoviti⁵. Je pa sodišče prve stopnje dejstvo, da so bile dodane količine vode dovolj velike, da so zaradi njih nastale očitane posledice, ugotovilo na podlagi dokazne ocene izvedenih dokazov. Na nekaj dobavnicah je količina dodane vode zapisana in sicer se je v treh primerih dodalo 150 litrov, v enem primeru pa 130 litrov⁶. Vozniki so sicer glede dodanih količin vode izpovedovali različno, vseeno pa so nekateri govorili o dodanih velikih količinah vode (enemu od voznikov naj bi zato na koncu dneva zmanjkalo vode za čiščenje mikserja). Izvedenec se je smiselno opredelil do pripomb tožene stranke v zvezi s fotografijami in videoposnetkom betoniranja, saj je pojasnil, da ni nujno, da se krvavenje betona opazi na prvi pogled, prav tako pa prekomerna vsebnost vode nima bistvenega vpliva na dinamiko razvoja trdnosti⁷. Zaključek sodišča, da je na nastanek poškodb povzročila (prevelika) količina dodane vode, je zato pravilen in temelji na prepričljivi in logični dokazni oceni vseh izvedenih dokazov.

9. Ugotovitve sodišča prve stopnje, da dodajanja vode ni naročila tožeča stranka, pritožba obrazloženo ne napada. Voda se je dodajala, kot piše na (podpisanih) dobavnicah na zahtevo kupca in to kljub temu, da je na vsaki dobavnici izrecno zapisano, da v primeru dodajanja vode ali drugih dodatkov, kupec izgubi pravico do garancije na kakovost. Ugovori tožene stranke, da ona ni naročala dodajanja vode, so neutemeljeni. Dodajanje vode so odrejale osebe, ki so izvajale betoniranje. Ni naloga voznikov, da preverjajo, ali ima oseba, ki prevzema beton na gradbišču in dejansko nastopa kot prevzemnik betona, pooblastilo za odrejanje dodajanja vode. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je bila tožena stranka seznanjena, da vode ne sme dodajati (izrecen zapis na dobavnicah, pa tudi v tehničnem listu kvarčnega posipa je zapisano, da mora biti vodocementno razmerje čim manjše). Tudi če dodajanja vode ni odredila sama, ampak so to odredili njeni podizvajalci, to ne spremeni zaključka, da je v razmerju do tožeče stranke odgovornost za dodajanje vode v njeni sferi.

10. Ker je torej sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je vzrok nastalim posledicam dodajanje vode, ki izhaja iz sfere tožene stranke, za odločitev v tej zadevi niso relevantni zaključki sodišča o tem, ali je bila aeriran beton naročen, in za kakšno napako gre pri dobavi napačnega betona, oziroma ali je bilo napako mogoče odkriti pri prevzemu betona.

11. Na podlagi vsega povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

12. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora nasprotni stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 915,00 EUR (sestava odgovora na pritožbo in materialni stroški). Tožeča stranka pa ni upravičena do povrnitve DDV, saj je iz seznama davčnih zavezancev razvidno, da je identificirana za namene DDV⁸.

-------------------------------
¹ O kršitvi pravice do enakega varstva zato ni mogoče govoriti.
² Kot rečeno, je tožena stranka imela možnost soočiti izvedenca s svojimi pripombami, kar je tudi storila. Izvedenec se je do vseh teh očitkov opredelil. Iz mnenja, pridobljenega pred pravdo, pa ne izhaja, da je bila strokovna institucija, ki ga je izdelala, seznanjena z dejstvom, da se je betonu dodajala voda.
³ Na svetovnem spletu so dostopni različni tehnični listi istega proizvoda, tehnični list na www.murexin.si navaja, da ni primeren za uporabo na aeriranem betonu, tehnični list na portal.kema.si in na www.kemamix com pa takega opozorila nima, pri čemer, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, tehnični list Murexina velja od 8.5.2020 dalje (sporne vgradnje so bile v letu 2018), tehnični list Keme pa od 2005 dalje, revidiran pa je bil 2021.
⁴ Ne drži niti, da naj izvedenec ne bi navedel, na kateri tehnični list je oprl svoje mnenje, saj sta oba relevantna tehnična lista celo vložena v spis z opombo, da gre za listine, pridobljene na naroku, o obeh pa se je na naroku tudi razpravljalo.
⁵ Pojasnilo izvedenca. Tožena stranka za drugačne trditve v pritožbi ni ponudila nobenega obrazloženega pojasnila, še manj pa dokazila.
⁶ Izvedenec je take količine dodane vode označil kot katastrofo.
⁷ Str. 32 zapisnika o zaslišanju.
⁸ Pojasnilo FURS.

Datum zadnje spremembe:

23.02.2023

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba II Cp 2228/2017
• VSL Sodba II Cp 2464/2018
• VSL sklep I Cpg 1588/2012