<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK Sklep Cpg 138/2022

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2022:CPG.138.2022
Evidenčna številka:VSK00062849
Datum odločbe:09.12.2022
Senat, sodnik posameznik:mag. Jani Petrič
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:spor majhne vrednosti - sklepčnost tožbe - prekluzija navajanja dejstev in dokazov - kršitev pravice do izjave v postopku

Jedro

V dopolnitvi tožbe je navedla dovolj dejstev, da je bila tožba sklepčna. Ali te navedbe zadoščajo za ugoditev zahtevku, pa je odvisno od ugovorov nasprotne stranke. Od tožeče stranke ni mogoče zahtevati, da mora že vnaprej navajati podrobne trditve o vseh potencialno spornih dejstvih. Taka (prestroga) zahteva po nepotrebnem obremenjuje postopke in povzroča, da ti postajajo nepregledni.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v postopku spora majhne vrednosti zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 1.966,39 EUR, ker tožeča stranka v dopolnitvi tožbe ni ustrezno specificirala svojega zahtevka in torej ni zadostila svojemu dokaznemu bremenu glede obstoja in višine terjatve.

2. Zoper sodbo se tožeča stranka pritožuje. Sodišče je poseglo v nekaj, kar med pravdnima strankama ni bilo sporno, to je o tem, da sta poslovno sodelovali in kakšne storitve, oziroma dobave blaga je tožeča stranka opravila za toženo. Sporno je bilo le vprašanje označbe faktur in s strani tožene stranke zatrjevano dejstvo, da jih ni prejela. Tožeča stranka je dopolnitvi tožbe priložila vse račune in podpisane dobavnice. V tožbi je podala vsa dejstva, ki so bila ključna za ugoditev zahtevku, predlagala pa je tudi dokaze za dokazovanje teh dejstev. Tožena stranka tem dejstvom sploh ni oporekala, saj jih je smiselno priznala že v odgovoru na tožbo. Z zaključkom, da tožba ni sklepčna, je bilo napačno uporabljeno materialno pravo. Z navedbami v svoji pripravljalni vlogi z dne 4.11.2021 tožeča stranka ni bila prekludirana, saj je vlogo vložila na poziv sodišča, da odgovori na navedbe iz pripravljalne vloge tožene stranke. Drugačno stališče sodišča pomeni kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodbe tudi ni mogoče preizkusiti.

3. V odgovoru na pritožbo je tožena stranka pritrdila razlogom sodišča prve stopnje in predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pri odločanju v predmetni zadevi se uporabljajo pravila o postopku v sporih majhne vrednosti, kar med ostalim pomeni, da so stranke omejene pri podajanju trditev in predlaganju dokazov. Po dopolnitvi tožbe in prejemu odgovora na to dopolnitev lahko tožeča stranka vloži še eno pripravljalno vlogo, v kateri pa lahko le odgovarja na navedbe v odgovoru na tožbo. V predmetni zadevi je tožena stranka (takrat dolžnik) v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zgolj zanikala obstoj razmerja, oziroma naj se do predloga za izvršbo ne bi mogla opredeliti. Tožeča stranka je nato dopolnila tožbo, v kateri je navedla, da je toženi stranki dostavljala blago (za te svoje trditve je predlagala dokaze), da je za dostavljeno blago izstavila račune, ki pa niso bili, oziroma niso bili v celoti plačani. V odgovoru na tožbo je nato tožena stranka še vedno vztrajala, da tožeča stranka ni pojasnila, kako je do posameznih zneskov prišla, v nadaljevanju pa trdila, da so bile izvedene storitve že plačane, poleg tega pa je ugovarjala tudi napake pri dobavi pocinkanih železnih rešetk in zatrjevala, da ji je nastala škoda, ker ji je tožeča stranka dostavila samo 10, namesto 11 rešetk. V naslednji pripravljalni vlogi je tožeča stranka nato pojasnila način obračuna (za vsak račun količino in ceno na enoto).

6. Pritožbeno sodišče se strinja s tožečo stranko, da ta z navedbami v pripravljalni vlogi z dne 4.11.2021 ni bila prekludirana. V dopolnitvi tožbe je navedla dovolj dejstev, da je bila tožba sklepčna (da je dostavila blago v zaračunani višini in da ji tožena stranka dobavljenega ni plačala). Da sta bili stranki v poslovnem razmerju pa tako ali tako ni sporno. Ali te navedbe zadoščajo za ugoditev zahtevku, pa je odvisno od ugovorov nasprotne stranke. Od tožeče stranke ni mogoče zahtevati, da mora že vnaprej navajati podrobne trditve o vseh potencialno spornih dejstvih. Taka (prestroga) zahteva po nepotrebnem obremenjuje postopke in povzroča, da ti postajajo nepregledni. Ko se je izkazalo, da je višina, ki sicer izhaja iz s strani tožene stranke podpisanih dobavnic, še vedno sporna, je tožeča stranka pravočasno ustrezno dopolnila (specificirala) svoje navedbe. Stališče sodišča prve stopnje, da je bila s temi navedbami prekludirana, je napačno in pomeni kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Če bi bilo res tako, zakon ne bi omogočal vložitve še ene pripravljalne vloge, saj bi bila tožeča stranka vedno prekludirana.

7. Na podlagi vsega povedanega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP). V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče upoštevati tudi navedbe iz vseh pravočasnih pripravljalnih vlog pravdnih strank.

8. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 165.člena ZPP.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (uradno prečiščeno besedilo) (2007) - ZPP-UPB3 - člen 339, 339/2, 339/2-8.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.02.2023

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDY0MTA3