<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sodba IV Ips 44/2022

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2022:IV.IPS.44.2022
Evidenčna številka:VS00060020
Datum odločbe:20.09.2022
Opravilna številka II.stopnje:VSK Sodba PRp 138/2022
Datum odločbe II.stopnje:02.03.2022
Senat:Branko Masleša (preds.), Mitja Kozamernik (poroč.), Barbara Zobec
Področje:PREKRŠKI
Institut:postopek z zahtevo za sodno varstvo - razbremenitev odgovornosti - alibi - kršitev cestnoprometnih predpisov - dokazna listina v tujem jeziku

Jedro

Storilec je s svojimi trditvami v zahtevi za sodno varstvo zadostil aktivnosti, ki se od njega pričakuje v postopku razbremenitve domneve odgovornosti po prvem odstavku 8. člena ZPrCP, saj je poleg svojih navedb o alibiju določno opredelil tudi osebo, ki lahko potrdi resničnost njegovih navedb, ter predložil njene kontaktne podatke (naslov, telefon in elektronski naslov). Predlog za zaslišanje te osebe, ki ga je storilec podal ob svojem zaslišanju, pomeni samo nadaljnjo konkretizacijo dokaznega predloga za raziskovanje njegovega alibija, ki ga je storilec dovolj določno zatrjeval že v zahtevi za sodno varstvo.

Sodišče mora skrbeti, da nevednost ali nepoučenost storilca ni v škodo njegovim procesnim pravicam (drugi odstavek 68. člena ZP-1), kar v postopku po prvem odstavku 8. člena ZPrCP - v katerem je breme razbremenitve domnevane odgovornosti na storilcu in kjer je rok za vložitev zahteve za sodno varstvo razmeroma kratek (8 dni) - sodišču narekuje, da storilca pozove, naj v dodatno postavljenem roku predloži prevod dokaza iz tujega v slovenski jezik, kolikor ta dokaz šteje za pravno relevanten.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

A.

1. Prekrškovni organ (Medobčinsko redarstvo SOU občin Postojna, Cerknica, Pivka, Loška dolina in Bloke) je storilcu A. A. izdal plačilni nalog št. Pn22441-8/2020-1 zaradi storitve prekrška po 5. točki petega odstavka 46. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju: ZPrCP), s katerim mu je izrekel globo v znesku 1.000,00 EUR in 9 kazenskih točk. Okrajno sodišče v Postojni je v postopku odločanja o zahtevi za sodno varstvo po uradni dolžnosti spremenilo sankcijo za prekršek tako, da je storilcu izreklo globo v znesku 500,00 EUR in 7 kazenskih točk, njegovo zahtevo za sodno varstvo pa zavrnilo kot neutemeljeno. Višje sodišče v Kopru je storilčevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, storilcu pa naložilo plačilo sodne takse v znesku 150,00 EUR.

2. Vrhovna državna tožilka Barbara Jenkole Žigante je zoper pravnomočno sodbo vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve storilčevih temeljnih procesnih jamstev iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju: EKČP), 29. in 22. člena Ustave RS ter kršitve četrtega odstavka 65. člena in 68. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1) v zvezi z drugim odstavkom 155. člena ZP-1. Njeni očitki se nanašajo na postopek odločanja o zahtevi za sodno varstvo, v katerem se je storilec kot lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila skušal razbremeniti odgovornosti za prekršek zaradi prekoračitve dovoljene hitrosti z dokazovanjem, da očitanega prekrška ni storil (prvi odstavek 8. člena ZPrCP). Vložnica uveljavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje: (i) prvič, storilca ob smiselni uporabi tretjega odstavka 76. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) pozvati k predložitvi prevoda dokazne listine (tj. nemškega elektronskega sporočila, ki naj bi dokazovalo storilčev alibi) v slovenski jezik, in (ii) drugič, raziskati pravno relevantno dejansko stanje tudi z zaslišanjem priče, ki bi po storilčevih navedbah lahko potrdila njegov alibi. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zaradi kršitve storilčevih temeljnih procesnih jamstev, posebej njegove pravice do obrambe, zahtevi ugodi in izpodbijano pravnomočno sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena ZKP vročilo storilcu, ki se o njej ni izjavil.

B-I.

4. Vrhovno sodišče je v svoji dosedanji praksi že izoblikovalo standarde, ki veljajo v postopku odločanja o zahtevi za sodno varstvo, v katerem se skuša storilec kot lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila po določbi prvega odstavka 8. člena ZPrCP razbremeniti odgovornosti za prekršek. Presodilo je, da navedena zakonska določba storilcu ne nalaga dolžnosti prepričati sodišče, da očitanega prekrška ni storil, temveč je na njem breme, da vsebinsko in na konkretiziran način zadosti zahtevi po predložitvi oziroma predlaganju razbremenilnih dokazov, ki pri sodišču vzbudijo razumen dvom o njegovi (domnevani) odgovornosti za prekršek. Presoja, ali je storilec temu bremenu zadostil, ne sme biti pretirano formalna. Cilj vsakega postopka o prekršku je namreč pravilna in zakonita odločitev glede (ne)obstoja prekrška, pri čemer načelo iskanja materialne resnice učinkuje tudi v postopkih po prvem odstavku 8. člena ZPrCP.1

5. Procesno relevantna dejstva obravnavane zadeve so sledeča:

- Storilec je v zahtevi za sodno varstvo zatrjeval, da se v kritičnem času ni nahajal na kraju storitve očitanega prekrška, temveč na poslovnem sestanku v Avstriji z direktorjem podjetja A., gospodom B. B. Zahtevi je priložil kopijo direktorjeve poslovne vizitke z njegovimi kontaktnimi podatki ter elektronsko sporočilo v nemškem jeziku, ki naj bi potrjevalo resničnost podanih navedb. Pojasnil je, da mu kljub opravljenim poizvedbam ni uspelo ugotoviti, kdo je v kritičnem času vozil njegovo vozilo, saj je lastnik več podjetij in ima registriranih več vozil, ki jih uporabljajo tudi delavci iz tujine.

- Sodišče prve stopnje je v postopku z zahtevo za sodno varstvo dopolnilo dokazni postopek in zaslišalo storilca, ki je predlagal, naj se zasliši direktorja avstrijskega podjetja, ki lahko potrdi njegov alibi. Sodišče predlaganega dokaza ni izvedlo, saj je presodilo, da je bil podan prepozno.

- Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi, ki jo je potrdilo tudi sodišče druge stopnje, presodilo, da se storilec s predloženimi dokazi ni uspel razbremeniti domneve o njegovi odgovornosti za prekršek. Pravnomočna sodba temelji na stališču, da bi moral storilec zagotoviti prevod predloženih dokazov v slovenski jezik, saj bi mu moralo biti znano, da postopek pred slovenskimi sodišči teče v slovenskem jeziku. Sodišči sta nadalje ocenili, da kopija elektronskega sporočila ni verodostojen dokaz, saj ne dokazuje ničesar. Nazadnje sta glede storilčevega dokaznega predloga za zaslišanje direktorja avstrijskega podjetja presodili, da je bil podan prepozno, saj bi moral storilec vse dokaze oziroma dokazne predloge navesti že v zahtevi za sodno varstvo.

6. Vrhovna državna tožilka v dani procesni situaciji utemeljeno uveljavlja, da nosilna stališča pravnomočne sodbe kršijo storilčevo pravico do obrambe, na katerem je v konkretnem postopku breme, da se razbremeni odgovornosti za prekršek. Vrhovno sodišče sprejema vložničin očitek, da je storilec s svojimi trditvami v zahtevi za sodno varstvo zadostil aktivnosti, ki se od njega pričakuje v postopku razbremenitve domneve odgovornosti po prvem odstavku 8. člena ZPrCP, saj je poleg svojih navedb o alibiju določno opredelil tudi osebo, ki lahko potrdi resničnost njegovih navedb, ter predložil njene kontaktne podatke (naslov, telefon in elektronski naslov). Predlog za zaslišanje te osebe, ki ga je storilec podal ob svojem zaslišanju, pomeni samo nadaljnjo konkretizacijo dokaznega predloga za raziskovanje njegovega alibija, ki ga je storilec dovolj določno zatrjeval že v zahtevi za sodno varstvo. To pa pomeni, da stališče nižjih sodišč, ki sta predlog za zaslišanje predlagane priče zavrnili zaradi prekluzije, krši storilčevo pravico do obrambe iz tretjega odstavka 29. člena Ustave RS.

7. Vrhovno sodišče sprejema tudi nadaljnje vložničino stališče, da predložitev dokazov v tujem jeziku v postopku, v katerem se skuša storilec z zahtevo za sodno varstvo razbremeniti domnevane odgovornosti za prekršek, ne sme prekomerno okrniti njegove pravice do obrambe. Sodišče mora skrbeti, da nevednost ali nepoučenost storilca ni v škodo njegovim procesnim pravicam (drugi odstavek 68. člena ZP-1), kar v postopku po prvem odstavku 8. člena ZPrCP – v katerem je breme razbremenitve domnevane odgovornosti na storilcu in kjer je rok za vložitev zahteve za sodno varstvo razmeroma kratek (8 dni) – sodišču narekuje, da storilca pozove, naj v dodatno postavljenem roku predloži prevod dokaza iz tujega v slovenski jezik, kolikor ta dokaz šteje za pravno relevanten (smiselna uporaba tretjega odstavka 76. člena ZKP v zvezi s 67. členom ZP-1).

C.

8. Vrhovno sodišče je iz navedenih razlogov presodilo, da stališča pravnomočne sodbe v konkretni zadevi nedopustno posegajo v storilčevo pravico do obrambe (tretji odstavek 29. člena Ustave RS v zvezi z drugim odstavkom 155. člena ZP-1), zato je zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

9. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku raziskati okoliščine, ki zadevajo storilčev alibi, in vsebinsko pretehtati dokaze, ki jih je storilec predložil in predlagal v postopku odločanja z zahtevo za sodno varstvo. Nato bo moralo v skladu z načelom proste presoje dokazov znova oceniti, ali je storilcu uspelo izkazati razumen dvom glede njegove domnevane odgovornosti za prekršek.

Odločitev je bila sprejeta soglasno.

-------------------------------
1 Prim. sodbe Vrhovnega sodišča IV Ips 1/2014 in IV 14/2014, obe z dne 18. 2. 2014, IV Ips 38/2014 z dne 8. 7. 2014, IV Ips 72/2014 z dne 21. 10. 2014, IV Ips 78/2015 z dne 22. 12. 2015, IV Ips 47/2015 z dne 17. 9. 2015 in druge.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravilih cestnega prometa (2010) - ZPrCP - člen 8, 8/1
Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 68, 68/2
Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 76, 76/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
06.12.2022

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDYxNzc1