<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSM Sklep I Ip 667/2022

Sodišče:Višje sodišče v Mariboru
Oddelek:Izvršilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSMB:2022:I.IP.667.2022
Evidenčna številka:VSM00061404
Datum odločbe:30.11.2022
Senat, sodnik posameznik:mag. Karolina Peserl
Področje:IZVRŠILNO PRAVO
Institut:odmera in izterjava javne dajatve - denarna obveznost - neto znesek

Jedro

Ker je cilj sodnega varstva v izvršilnem postopku prisilno poplačilo upnika, pa mora javne dajatve glede obveznosti iz izvršilnega naslova upoštevati izvršilno sodišče, enako kot bi sicer pri prostovoljnem plačilu neto zneska moral storiti upnik sam. Neto zneska odpravnine iz izvršilnega naslova namreč ni mogoče konkretizirati, ne da bi upoštevali zakonske ureditve glede javnopravnih dajatev (davkov in prispevkov), ki se nanaša na navedeno obveznost. V sodni praksi je zavzeto stališče, da obračun obveznosti iz izvršilnega naslova ne pomeni samostojnega dejanja, ampak je nerazdružljivo povezan s posebnim načinom izpolnitve denarne obveznosti iz delovnega razmerja, ki je v izvršilnem naslovu opredeljena v bruto znesku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izvršbo.

2. Upnica v pravočasni pritožbi navaja, da se sodišče prve stopnje neutemeljeno sklicuje na načelo formalne legalitete. Meni, da navedeno načelo ni kršeno, če izvršilno sodišče dovoli izvršbo za enak znesek odpravnine kot izhaja iz izvršilnega naslova sodbe Pd 221/2020, v katerem je opredeljen bruto znesek in naloženo plačilo neto zneska. Upnica je ugotovila, da odpravnina v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni obremenjena z dohodnino, niti s prispevki iz naslova socialnih zavarovanj. Upnica v obravnavani zadevi zahteva izvršbo še za razliko 3.376,47 EUR do zneska 7.539,67 EUR odpravnine, saj je za znesek 4.163,20 EUR že bila dovoljena izvršba v drugem postopku. V obravnavani zadevi je bruto znesek enak neto znesku, saj od odpravnine ni potrebno plačati davščin. V izvršilnem naslovu javne dajatve niso konkretno opredeljene, ampak zgolj njihov obračun. Izvršilno sodišče ne odloča o zakonitosti oziroma skladnosti izvršilnega naslova z določili 44. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2), kot meni sodišče prve stopnje, ampak le opravi obračun skladno z normativno ureditvijo plačevanja javnih dajatev iz delovnega razmerja. Predlaga ustrezno spremembo izpodbijanega sklepa ali njegovo razveljavitev. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je upnica predlagala izvršbo glede odpravnine, ki izhaja iz izvršilnega naslova Sodbe Delovnega sodišča v Mariboru Pd 221/2020 z dne 11. 1. 2022, kjer je dolžnici naloženo, da obračuna odpravnino v višini 7.539,67 EUR bruto in upnici izplača neto znesek. V drugem postopku I 924/2022 je upnica že izterjevala znesek 4.163,20 EUR, sedaj pa predlaga izvršbo še za preostali znesek 3.376,47 EUR.

5. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da upnica ni upravičena do celotnega bruto zneska, ampak le do neto zneska, v katerem so upoštevani davčni odtegljaji, kot izhaja iz izvršilnega naslova, pri čemer ni pristojno, da presoja, ali je vsebina obveznosti skladna z določilom 9. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, ki določa, da se odpravnina iz izvršilnega naslova v določeni višini ne všteva v davčno osnovo.

6. Iz novejše sodne prakse izhaja, da sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča o tem, ali je delodajalec ob prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke, oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati. Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov.1 Če je temu tako, se izvršilno sodišče ne sme sklicevati na načelo formalne legalitete (prvi odstavek 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ) na način, kot je to storilo sodišče prve stopnje, saj o davčni obravnavi odpravnine po pojasnjenem v izvršilnem naslovu sploh ni bilo odločeno.

7. Ker je cilj sodnega varstva v izvršilnem postopku prisilno poplačilo upnika, pa mora javne dajatve glede obveznosti iz izvršilnega naslova upoštevati izvršilno sodišče, enako kot bi sicer pri prostovoljnem plačilu neto zneska moral storiti upnik sam. Neto zneska odpravnine iz izvršilnega naslova namreč ni mogoče konkretizirati, ne da bi upoštevali zakonske ureditve glede javnopravnih dajatev (davkov in prispevkov), ki se nanaša na navedeno obveznost. V sodni praksi je zavzeto stališče, da obračun obveznosti iz izvršilnega naslova ne pomeni samostojnega dejanja, ampak je nerazdružljivo povezan s posebnim načinom izpolnitve denarne obveznosti iz delovnega razmerja, ki je v izvršilnem naslovu opredeljena v bruto znesku.2 Obračun zgolj omogoča zneskovno konkretizacijo opisno opredeljene denarne obveznosti neto zneska izplačila delavcu. Po svoji naravi je obračun operacija, ki upošteva zakonsko opredeljene elemente pripadajočih javnih dajatev.3 Po pojasnjenem je neto znesek obveznosti iz izvršilnega naslova določljiv z naslednjimi opredelilnimi elementi: bruto zneskom in zakonsko ureditvijo javnopravnih dajatev. Breme konkretizacije, torej obračuna obveznosti, je v izvršilnem postopku na upniku, ki mora denarno obveznost določno (v neto znesku) opredeliti v predlogu za izvršbo kot obvezno sestavino vloge (tretja alineja prvega odstavka 40. člena ZIZ).

8. Ureditev glede javnopravnih dajatev je lahko različna glede na posamezno vrsto obveznosti. Vse obveznosti v zvezi z delovnim razmerjem v skladu z veljavno zakonodajo niso osnova za plačilo davkov in socialnih prispevkov, na kar je utemeljeno opozorila tudi upnica. V takem primeru je neto znesek obveznosti enak bruto znesku iz izvršilnega naslova.

9. Ker sodišče prve stopnje navedenega ni upoštevalo, je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi, razveljavilo izpodbijani sklep in sodišču prve stopnje zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena Zakon o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), da ponovno odloči o upničinem predlogu za izvršbo.

10. Odločitev o pritožbenih stroških je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

-------------------------------
1 VSRS Sodba VIII Ips 226/2017.
2 VSM Sklep I Ip 872/2017. Da je ustrezneje obračun upoštevati kot del opredelitve denarne obveznosti iz delovnopravne sodbe, pritrjuje tudi pravna teorija. Merc, I.: Izterjava obveznosti na podlagi pomanjkljivo določenega izvršilnega naslova. Doktorska disertacija. Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, Ljubljana, 2020, str. 83-86.
3 VSM Sklep I Ip 872/2017.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o dohodnini (2006) - ZDoh-2 - člen 44, 44/1, 44/1-9
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 17, 17/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
05.12.2022

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDYxNzQx