VSRS Sklep X Ips 14/2022-56
Sodišče: | Vrhovno sodišče |
---|---|
Oddelek: | Upravni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSRS:2022:X.IPS.14.2022.56 |
Evidenčna številka: | VS00061207 |
Datum odločbe: | 09.11.2022 |
Opravilna številka II.stopnje: | UPRS Sodba I U 112/2020 |
Datum odločbe II.stopnje: | 21.01.2021 |
Senat: | Peter Golob (preds.), dr. Erik Kerševan (poroč.), Brigita Domjan Pavlin |
Področje: | GRADBENIŠTVO - ČLOVEKOVE PRAVICE |
Institut: | gradbeno dovoljenje - obnova postopka - stranski udeleženec - rok za obnovo postopka - poseg v ustavno pravico - prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča |
Jedro
Vrhovno sodišče meni, da je zaradi nesorazmernih omejitev možnosti obnove postopka druga poved drugega odstavka 47. člena GZ, ki določa, da po preteku dveh mesecev od začetka gradnje ni mogoče predlagati obnove postopka iz razloga, ker osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranski udeleženec ni bila dana možnost udeležbe v postopku, protiustavna, ker nedopustno posega v ustavni pravici do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena in v pravico do učinkovitega sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije, zato je Vrhovno sodišče skladno s 156. členom Ustave prekinilo svoj postopek odločanja in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti navedene določbe GZ.
Izrek
Revizijski postopek se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceno ustavnosti druge povedi drugega odstavka 47. člena Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 - popr., 61/20, 65/20, 15/21 - ZDUOP, 199/21 - GZ-1).
Obrazložitev
1. Tožeča stranka (v nadaljevanju revident) z revizijo, vloženo v skladu s sklepom Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije X DoR 104/2021 z dne 1. 12. 2021, izpodbija sodbo, s katero je Upravno sodišče na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper sklep, št. 351-215/2019-6 z dne 19. 9. 2019, s katerim je tožena stranka kot prepozen zavrgla tožnikov predlog za obnovo upravnega postopka. V upravnem postopku je bilo investitorju A., d. o. o. (v nadaljevanju stranka z interesom), dne 7. 8. 2018 izdano gradbeno dovoljenje št. 351-1096/2018-14 za gradnjo štirih večstanovanjskih stavb. Pritožba je bila zavrnjena z odločbo drugostopenjskega organa, št. 35108-257/2019/2 z dne 19. 12. 2019.
2. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo, I U 112/2020-28 z dne 21. 1. 2021, tožbo revidenta zavrnilo z obrazložitvijo, da je revident predlog za obnovo postopka vložil prepozno, ker ni spoštoval dvomesečnega objektivnega roka iz drugega odstavka 47. člena GZ, ki začne teči z začetkom gradnje. Po mnenju Upravnega sodišča je tožena stranka ravnala pravilno, zavrnilo pa je tudi predlog tožnika za vložitev zahteve za presojo ustavnosti drugega odstavka 47. člena GZ. Upravno sodišče je odločilo, da je potrebno o predlogu za obnovo postopka odločati na podlagi v času vložitve predloga za obnovo veljavnega predpisa – torej GZ, in ocenilo, da je ta skladen z Ustavo. Skladno z navedenim je odločitev toženke potrdilo kot pravilno, tožbo tožnika pa zavrnilo.
3. Revizijski postopek se prekine.
4. Pravna podlaga za odločanje tožene stranke in Upravnega sodišča, na katero se nanaša tudi dopuščeno revizijsko vprašanje, je drugi odstavek 47. člena GZ, ki določa: „Obnova postopka se v primeru, če oseba zahteva obnovo postopka iz razloga, ker bi morala biti udeležena v postopku kot stranski udeleženec in ji ni bila dana možnost udeležbe v postopku, dovoli le, če bi obnova postopka lahko pripeljala do drugačne odločitve. Po preteku dveh mesecev od začetka gradnje ni mogoče predlagati obnove postopka iz razloga iz prejšnjega stavka.“ V revizijskem postopku se zastavlja vprašanje uporabe druge povedi drugega odstavka 47. člena GZ, ki določa rok za predlog za obnovo postopka v primerih iz prve povedi te določbe.
5. Vrhovno sodišče meni, da je zaradi nesorazmernih omejitev možnosti obnove postopka druga poved drugega odstavka 47. člena GZ, ki bi jo moralo uporabiti v postopku revizije, protiustavna, ker nedopustno posega v ustavni pravici do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena in v pravico do učinkovitega sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije.
6. Vrhovno sodišče je zato skladno s 156. členom Ustave prekinilo svoj postopek odločanja in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti navedene določbe GZ, ki je priložena temu sklepu. Ker je po uveljavitvi in pričetku uporabe Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21 in 105/22 – ZZNŠPP, GZ-1) GZ prenehal veljati, vendar pa se ta sporna določba še uporablja kot temelj sodne presoje, Ustavnemu sodišču predlaga, naj ugotovi, da je bila druga poved drugega odstavka 47. člena GZ v neskladju z Ustavo Republike Slovenije. Revizijski postopek se bo nadaljeval po odločitvi Ustavnega sodišča.
Zveza:
Gradbeni zakon (2017) - GZ - člen 47, 47/2
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.12.2022