<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL Sklep Cst 25/2022
ECLI:SI:VSLJ:2022:CST.25.2022

pomembnejša odločba

Evidenčna številka:VSL00054462
Datum odločbe:08.03.2022
Senat, sodnik posameznik:Irena Dovnik (preds.), Mateja Levstek (poroč.), Andreja Strmčnik Izak
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:razdelitev posebne razdelitvene mase - poslovna celota - pravni nasledniki upnika - pravni interes - prodaja nepremičnin - prenehanje izločitvene pravice - zahtevek za plačilo terjatev - petitorna pravda - zaznamba spora - ločitveni upniki - ocena vrednosti premoženja - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - načelo enakega obravnavanja upnikov

Jedro

S tem, ko Republika Slovenija, ki je v postopku uveljavljala izločitveno pravico, pa tožbe, na katero je bila napotena, ni vložila v zakonskem roku, je odpadla ovira za prodajo Spornih nepremičnin, ki so del prodanega kamnoloma. S prodajo tudi teh nepremičnin (kot dela poslovne celote) je prenehala tudi zatrjevana izločitvena pravica, torej zatrjevana lastninska pravica Republike Slovenije na Spornih nepremičninah, temu upniku pa je ostal le še zahtevek za plačilo terjatve po petem odstavku 299. člena ZFPPIPP. Že v sklepu Cst 475/2021 je višje sodišče tudi pojasnilo, da tudi pravda ni ovira za razdelitev kupnine, saj gre pri zaznambi spora za zemljiškoknjižni vpis, ki se v skladu z 89. členom ZZK-1 po prodaji nepremičnin izbriše iz zemljiške knjige, domnevnemu izločitvenemu upniku pa ostane le še pravica do plačila kupnine, zmanjšane za pripadajoče stroške in izplačilo, ki ga prejmejo ločitveni upniki.

Čim pa je tako, tudi ni razloga za zadrževanje dela kupnine do končanja pravde o lastninski pravici. Tu ne gre za prejudiciranje odločitve v pravdnem postopku, temveč za to, da pravdni postopek ne more vplivati na razdelitev kupnine ločitvenim upnikom.

Kamnolom se je prodal kot poslovna celota in višje sodišče se strinja s pritožnikoma, da zato predstavlja skupno posebno razdelitveno maso. Vsi deli so namreč prispevali k boljši prodaji poslovne celote, zato je edino pravilno, da vsi tudi v enaki meri in enakopravno ter hkrati sodelujejo pri delitvi dosežene kupnine.

Cenitev posameznih nepremičnin je tudi po mnenju višjega sodišča dokončna ‒ ob odločanju o prodaji je bila upoštevana v cenitvi določena vrednost posameznih nepremičnin in te so k določeni ceni prispevale v takem znesku, kot je določeno v cenitvi. Po mnenju višjega sodišča sedaj ni mogoče na novo določati razmerij posameznega premoženja v poslovni celoti in na novo določati vrednosti nepremičnin, temveč se upoštevajo razmerja, v skladu s katerimi so bile nepremičnine ocenjene.

V prodaji je tako participiralo različno premoženje stečajnega dolžnika, vsi ločitveni upniki pa morajo zato enakopravno participirati tudi pri delitvi posebne razdelitvene mase, tako da so kar v največjem deležu poplačani vsi ločitveni upniki. V takem primeru je razdelitev razdelitvene mase, ki tega ne bi upoštevala, temveč bi se razdelitve opravile glede vsake posebne stečajne mase, ki skupaj tvorijo poslovno celoto, lahko le arbitrarna in v nasprotju z določili ZFPPIPP. Taka, pravilna porazdelitev razdelitvene mase med ločitvene upnike, je mogoča le, če se tudi delitev opravi naenkrat, tako da so ločitveni upniki poplačani v kar največjem možnem delu in brez razdelitve le dela razdelitvene mase, za kar glede na to, da niti za prodajo ni bilo ovire, tudi zdaj ni ovire. Le navadni upniki ne morejo biti poplačani pred morebitnim plačilom izločitvenega upnika po petem odstavku 299. člena ZFPPIPP.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugodi upnikovima ugovoroma z dne 2. 11. 2021 – PD 4274 in PD 4278 in se zavrne končni načrt razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 21. 11. 2021 (PD 4313).

    Obrazložitev

    1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) zavrnilo ugovor upnika A., d. o. o., vložen po pooblaščencu Odvetniški pisarni B., d. o. o., z dne 2. 11. 2021 (PD 4274) (prvi odstavek) in zavrnilo ugovor istega upnika, vložen po pooblaščencu C. C. z dne 2. 11. 2021 (PD 4278) (drugi odstavek) ter (2.) odločilo, da se razdelitev posebne razdelitvene mase opravi na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 21. 11. 2021 (PD 4313), ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa.

    2. Zoper navedeni sklep sta se pravočasno pritožila upnika A., d. o. o. (v nadaljevanju: prvi upnik oziroma pritožnik) in D., d. o. o. (v nadaljevanju drugi upnik oziroma pritožnik).

    3. Prvi upnik uveljavlja, da je osnovni načrt CVIII. razdelitve posebne razdelitvene mase v bistvenem izpodbijal:

    1.) ker je v nasprotju z načelom zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov ter določbami 299. in 371. člena ZFPPIPP vzpostavil nezakonito rezervacijo sredstev iz naslova dela kupnine, dosežene s prodajo Spornih nepremičnin (gre za nepremičnine, za katere poteka pravda pri Okrožnem sodišču v Celju P 713/2018 zoper dolžnika, v kateri Republika Slovenija – RS uveljavlja svojo lastninsko pravico), čeprav bi morala biti razdeljena celotna kupnina, tudi sicer pa osnovni načrt ni vseboval vseh zakonskih sestavin;

    2.) ker je izdelan v nasprotju s 46. členom ZFPPIPP, saj glede spornih nepremičnin ne določa predvidenega ravnanja – ne odločitve o razdelitvi ne o rezervaciji;

    3.) ker je tudi sicer v nasprotju s pravili ZFPPIPP o delitvi posebnih razdelitvenih mas, doseženih s prodajo poslovne celote, saj temelji na cenitvi, ki je izdelana v nasprotju s četrtim odstavkom 327. člena ZFPPIPP.

    Na razloge pa sodišče prve stopnje v pretežni meri ni odgovorilo, odločitev je oprlo na navidezne in pravno nerelevantne razloge. Načrta CVII. razdelitve, ki se je nanašal na premičnine, ki so bile del poslovne celote, upnik ni mogel izpodbijati, saj je bil zanj ugoden, zato ugovor ni bil dopusten. Ugovor pa je bil vložen za istega upnika po dveh pooblaščencih, ker so potekali dogovori o prodaji dela terjatev.

    4. Drugi upnik uvodoma pojasnjuje svojo procesno legitimacijo – s pogodbo s prvim upnikom z dne 2. 12. 2021 je postal imetnik 80 % vseh prvemu upniku priznanih terjatev in ločitvenih pravic, o čemer je že obvestil upraviteljico, po pooblastilu prvega upnika pa je isti pooblaščenec tudi vložil ugovor proti načrtu razdelitve. Uveljavlja, da se sodišče ni opredelilo do bistvenih ugovornih navedb. V bistvenem uveljavlja:

    1.) da cenitve niso ustrezne, na nepremičnine, ki se delijo, bi moral odpasti bistveno večji del kupnine in bi te morale biti ocenjene v bistveno večji vrednosti, saj se na njih nahajajo večje količine mineralnih snovi; pri tem se je višje sodišče ob odločanju o prodaji s sklepom Cst 87/2021 opredeljevalo le v delu, ki je bil relevanten v fazi prodaje premoženja, glede razdelitve pa ni zavzelo stališča, ker ta tematika po obrazložitvi sklepa sodi v fazo razdelitve;

    2.) ker v načrtu niso zajete vse nepremičnine kamnoloma E., so posledično napačno izračunani zneski stroškov; navedeni bi morali biti specificirani stroški, ki se nanašajo na ta kamnolom, in tako, da bo moč preveriti, ali so izračunani v pravilnih deležih, prav tako je napačno izračunan sorazmerni del nadomestila upraviteljice;

    3.) prodajna pogodba je nična, ob upoštevanju določil o nerazdelitvi celotne kupnine pa bi lahko prišlo do izigranja upnika, ki je ločitveni upnik;

    4.) da je izločitvena pravica s prodajo kamnoloma prenehala in ni podlage za zadrževanje dela kupnine, pri čemer se sklicuje tudi na sklep višjega sodišča Cst 475/2021 z dne 21. 12. 2021, v katerem se je odločalo o sklepu o izročitvi prodanega premoženja kupcu; Republika Slovenija bi tako plačilo po petem odstavku 299. člena ZFPPIPP lahko prejela šele po plačilu ločitvenih upnikov, ni pa podlage za zadrževanje dela kupnine do pravnomočnega končanja zadeve P 713/2018 Okrožnega sodišča v Celju.

    Odločitev je tako v nasprotju z ZFPPIPP.

    5. Upraviteljica je na pritožbi odgovorila in predlagala njuno zavrnitev.

    6. Pritožbi sta utemeljeni.

    7. Pritožbo zoper sklep o razdelitvi sme vložiti tudi drugi upnik. Zaradi prodaje dela (zavarovanih) terjatev je namreč (delni) pravni naslednik prvega upnika (tretji odstavek 57. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Ker je postopek prodaje trajal dalj časa, je povsem logično, da je drugi upnik izbral pooblaščenca, ki je za varovanje njegovih (bodočih) interesov poskrbel z vlaganjem ugovorov in pritožb zoper sklepe, tako da je razumljivo, da sta bili zoper sklepe sodišča prve stopnje vloženi dve enaki pravni sredstvi, pri čemer sta bili vsebinsko tudi delno različni. Pravilna pa je tudi pritožbena navedba, da upnik ni imel pravnega interesa za vložitev ugovora proti načrtu CVII. razdelitve posebne razdelitvene mase, s katerim je bila razdeljena kupnina za premičnine, ki so bile del poslovne celote kamnoloma. Če stranka postopka zase s pravnim sredstvom ne more doseči ugodnejše odločitve, namreč nima pravne koristi, ki je potrebna za vložitev pravnega sredstva, zato upniku ni mogoče očitati nevložitve le-teh.

    8. Višje sodišče še vedno vztraja pri stališču, izraženem že v sklepu Cst 475/2021 z dne 21. 12. 2021 glede pogodbenega določila o nerazdelitvi kupnine do pravnomočnega končanja zadeve P 713/2018 Okrožnega sodišča v Celju (v nadaljevanju: pravdna zadeva). Tako kot ni moglo odločati o ničnosti tega pogodbenega določila ob odločanju o pritožbah proti sklepu o izročitvi prodanega premoženja, o tem ne more odločati niti sedaj (to bi bilo mogoče v času odločanja o sklepu o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe). Vendar pa, kot je navedlo višje sodišče že v sklepu Cst 87/2021 z dne 24. 3. 2021, je s tem, ko Republika Slovenija, ki je v postopku uveljavljala izločitveno pravico, pa tožbe, na katero je bila napotena, ni vložila v zakonskem roku, odpadla ovira za prodajo Spornih nepremičnin, ki so del prodanega kamnoloma. S prodajo tudi teh nepremičnin (kot dela poslovne celote) je prenehala tudi zatrjevana izločitvena pravica, torej zatrjevana lastninska pravica Republike Slovenije na Spornih nepremičninah, temu upniku pa je ostal le še zahtevek za plačilo terjatve po petem odstavku 299. člena ZFPPIPP. Že v sklepu Cst 475/2021 je višje sodišče tudi pojasnilo, da tudi pravda ni ovira za razdelitev kupnine, saj gre pri zaznambi spora za zemljiškoknjižni vpis, ki se v skladu z 89. členom Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1 po prodaji nepremičnin izbriše iz zemljiške knjige, domnevnemu izločitvenemu upniku pa ostane le še pravica do plačila kupnine, zmanjšane za pripadajoče stroške in izplačilo, ki ga prejmejo ločitveni upniki, kot je pojasnilo že v njegovi 12. točki.

    9. Čim pa je tako, tudi ni razloga za zadrževanje dela kupnine do končanja pravde o lastninski pravici. Tu ne gre za prejudiciranje odločitve v pravdnem postopku, temveč za to, da pravdni postopek ne more vplivati na razdelitev kupnine ločitvenim upnikom. Ker za prodajo ni bilo ovire zaradi neaktivnosti izločitvenega upnika, je ta sam povzročil, da bo zaradi prodaje namesto nepremičnin (če bi uspel v pravdi) lahko prejel le pripadajoči denarni znesek po petem odstavku 299. člena ZFPPIPP in to šele po plačilu ločitvenih upnikov. Če bi tožbo pravočasno vložil, se prodaja namreč do končanja pravdnega postopka v stečajnem postopku ne bi smela opraviti (tretji odstavek 330. člena ZFPPIPP), ob uspešnem izidu pravde pa bi se nanj prenesle s hipotekami obremenjene nepremičnine. Taka ureditev je namenjena tudi zaščiti ločitvenih upnikov, ki se jih niti ne tiče, kdo je lastnik nepremičnine, na kateri imajo s hipoteko zavarovano terjatev in lahko pravice iz hipoteke uveljavijo proti vsakokratnemu lastniku nepremičnine. Iz spisa pa ne izhaja, da bi bile hipoteke sporne, saj jih izločitveni upnik ni (pravočasno) prerekal in so ločitvene pravice pravnomočno ugotovljene.

    10. V pogodbi o prodaji kamnoloma je tako sicer res vsebovano določilo, da se kupnina za Sporne nepremičnine ne bo delila do pravnomočnega končanja pravdnega postopka, v primeru, da bi bila ugotovljena lastninska pravica izločitvenega upnika pa bo kupcu vrnjen del kupnine (podrobneje v točki 5.5 prodajne pogodbe). To določilo je bilo, sicer brez potrebe, vneseno v pogodbo zaradi zaščite kupca. Vendar pa kupca varujejo že določila ZFPPIPP, kot je pojasnilo višje sodišče že zgoraj in v sklepu Cst 475/2021, in zato ne more priti do situacije, ko bi bilo potrebno del kupnine vrniti. Vsak morebitni dvom o tem pa se lahko odpravi tudi z zemljiškoknjižnim vpisom oziroma vknjižbo sklepa o izročitvi prodane poslovne celote (gre za sklep z dne 18. 10. 2021 v zvezi s sklepom Cst 475/2021), ki je v skladu s tretjim odstavkom 342. člena ZFPPIPP listina, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca, za katero niti ni ovire, da bi poskrbel tudi prodajalec, torej upraviteljica. Le-ta je tudi zastopnica stečajnega dolžnika v pravdi, kar pomeni, da ima kot tožena stranka možnost "oblasti" nad pravdo, da ne bi prišlo do kakega izigravanja v pravdi, ki ga navajata pritožnika.

    11. Glede na navedeno torej pravda ni ovira za razdelitev kupnine. Prav tako pa tudi ni podlage za le delno delitev prejete kupnine (zmanjšane za stroške). Kamnolom se je prodal kot poslovna celota in višje sodišče se strinja s pritožnikoma, da zato predstavlja skupno posebno razdelitveno maso. Vsi deli so namreč prispevali k boljši prodaji poslovne celote, zato je edino pravilno, da vsi tudi v enaki meri in enakopravno ter hkrati sodelujejo pri delitvi dosežene kupnine. Tudi osmi odstavek 371. člena ZFPPIPP upravitelju nalaga predložitev načrta razdelitve v osmih dneh po prejemu kupnine, za rezervacijo sredstev za izločitvenega upnika v primeru prodaje posebne stečajne mase v razmerju do ločitvenih upnikov pa ni podlage v zakonu. Ti morajo biti ob pravilni uporabi določb ZFPPIPP poplačani pred poplačilom izločitvenega upnika v smislu petega odstavka 299. člena ZFPPIPP, saj se njihova zavarovanja (hipoteke) zaradi prodaje izbrišejo iz zemljiške knjige, prednostno poplačilo pa se opravi v stečajnem postopku.

    12. Glede pritožbenih navedb o pravilnosti cenitve višje sodišče odgovarja, da je bila s cenitvijo v letu 2019 ocenjena vrednost posamezne nepremičnine (ocenjene so bile v tem stečajnem postopku tudi premičnine, ki so del poslovne celote, vendar pa to ni predmet te razdelitve, temveč je bilo to del CVII. razdelitve, zato se višje sodišče s tem ne more ukvarjati) in vrednost poslovne celote (v skladu s četrtim odstavkom 327. člena ZFPPIPP). Cenitev posameznih nepremičnin je tudi po mnenju višjega sodišča dokončna – ob odločanju o prodaji je bila upoštevana v cenitvi določena vrednost posameznih nepremičnin in te so k določeni ceni prispevale v takem znesku, kot je določeno v cenitvi. Pri tem ne gre za informativno predstavitev upraviteljice, temveč za samo cenitev. Da so določene nepremičnine vredne več, kar naj ne bi bilo upoštevano v cenitvi (zaradi česar bi morala biti prodajna cena višja), se po mnenju višjega sodišča v tej fazi postopka ne more več uveljavljati. K določeni vrednosti poslovne celote, po kateri se je začela (uspešna) prodaja (in ki je bila v prodajnem postopku sicer zvišana za več kot polovico), so nepremičnine prispevale v skladu z vrednostmi, določenimi v cenitvi. Ravno to je namen četrtega odstavka 327. člena ZFPPIPP. Zato po mnenju višjega sodišča sedaj ni mogoče na novo določati razmerij posameznega premoženja v poslovni celoti in na novo določati vrednosti nepremičnin, temveč se upoštevajo razmerja, v skladu s katerimi so bile nepremičnine ocenjene.

    13. Nepremičnine so bile (skupaj z drugim premoženjem, ki ni predmet te delitve) prodane kot poslovna celota. S prodajo poslovne celote se zasleduje interes upnikov, da se doseže kar najvišja cena za premoženje in s tem boljše poplačilo upnikov, običajno pa je v poslovno celoto, ki jo tvorijo tudi nepremičnine, vključeno tudi premoženje, ki sicer ob samostojni prodaji niti ne bi moglo biti prodano. Zasledujeta se tako temeljno načelo iz 47. člena ZFPPIPP (načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov), kot tudi temeljno načelo iz 46. člena ZFPPIPP (načelo enakega obravnavanja upnikov). V prodaji je tako participiralo različno premoženje stečajnega dolžnika, vsi ločitveni upniki pa morajo zato enakopravno participirati tudi pri delitvi posebne razdelitvene mase, tako da so kar v največjem deležu poplačani vsi ločitveni upniki. V takem primeru je razdelitev razdelitvene mase, ki tega ne bi upoštevala, temveč bi se razdelitve opravile glede vsake posebne stečajne mase, ki skupaj tvorijo poslovno celoto, lahko le arbitrarna in v nasprotju z določili ZFPPIPP. Kot se v pritožbi sklicuje prvi upnik, je več o tem pisala dr. Nina Plavšak v prispevku v zborniku Dnevi insolvenčnega prava 2019, strani 8‒28, predvsem strani 23‒27, kjer je navedla tehtne argumente za svoja stališča. Taka, pravilna porazdelitev razdelitvene mase med ločitvene upnike, je mogoča le, če se tudi delitev opravi naenkrat, tako da so ločitveni upniki poplačani v kar največjem možnem delu in brez razdelitve le dela razdelitvene mase, za kar glede na to, da niti za prodajo ni bilo ovire, tudi zdaj ni ovire. Le navadni upniki ne morejo biti poplačani pred morebitnim plačilom izločitvenega upnika po petem odstavku 299. člena ZFPPIPP.

    14. Le ob taki, hkratni delitvi, pa bo mogoče pravilno porazdeliti tudi prejeto najemnino in stroške. Pri tem je treba posebne stroške, ki se tičejo le določene nepremičnine, upoštevati le pri tej, stroški pa morajo biti tudi dovolj specificirani oziroma substancirani, da je njihovo pravilno upoštevanje mogoče tudi preveriti. Zato drugi upnik glede samih stroškov niti ni mogel navesti konkretnejših pritožbenih razlogov.

    15. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbama ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoroma ugodilo, načrt razdelitve pa zavrnilo (3. točka 365. člena zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Upraviteljica bo morala pripraviti nov načrt razdelitve posebne razdelitvene mase, in to vse te mase naenkrat, pri tem pa upoštevati tudi napotke, ki izhajajo iz te obrazložitve.

    Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.


    Zveza:

    RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
    Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 46, 47, 57, 57/3, 299, 299/5, 327, 327/4, 330, 330/3, 342, 342/3, 343, 371, 371/8
    Zakon o zemljiški knjigi (2003) - ZZK-1 - člen 89

    Pridruženi dokumenti:*

    *Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
    Datum zadnje spremembe:
    05.05.2022

    Opombe:

    P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDU2MTk3