<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK Sklep I Cp 598/2021

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2022:I.CP.598.2021
Evidenčna številka:VSK00054949
Datum odločbe:29.03.2022
Senat, sodnik posameznik:Špela Prodan (preds.), Tatjana Markovič Sabotin (poroč.), Mirela Lozej
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - zahtevek, s katerim stranke ne morejo prosto razpolagati - stranska intervencija v pravdi - pričakovana pravica - pričakovana lastninska pravica - obid prisilnih predpisov - nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje

Jedro

Stranski intervenient (v danem primeru ne gre za enotnega sospornika) v postopku določenih dejanj ne more opraviti, gre pa za tista dejanja, ki so v dispoziciji stranke in posledično vodijo k razpolaganju z zahtevkom (odpoved zahtevku, pripoznava, sklenitev sodne poravnave). Tudi pasivnost toženca, ki vodi v izdajo zamudne sodbe, predstavlja eno izmed dispozitivnih ravnanj stranke, ki s tem posredno razpolaga z zahtevkom, in ga načeloma, v smislu procesnih pravil ZPP, stranski intervenient ne more preprečiti.

Toženkina pasivnost, ko na tožbo ni odgovorila, tudi lahko pomeni nedovoljeno dispozitivno ravnanje oz. (posredno) razpolaganje z zahtevkom v smislu 318. člena v zvezi s 3. členom ZPP, in sodišče takega razpolaganja ne prizna, če nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, zamudna sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (v nadaljevanju sodišče) je izdalo zamudno sodbo, razsodilo je, da je tožnik lastnik parcele 1945/46 k.o. ... do celote in se na tej podlagi vknjiži lastninska pravica v njegovo korist. V razlogih sodbe je povzelo trditveno podlago tožbe. Tožnik je navajal, da je dejanski, izključni in dobroverni lastniški posestnik predmetne nepremičnine, v zemljiški knjigi pa je formalno vknjižena tožena stranka (v nadaljevanju toženka), od katere je v letu 1985 kupil večjo površino zemljišč na območju imenovanem "G." z različnimi parcelnimi številkami, med drugim tudi predmetno parcelo. Ves čas je bil prepričan, da je vknjižen kot lastnik. Sodišče je presodilo, da so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe iz 318. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ob tem je povzelo, da je bila s sklepom z dne 23.4.2021 dovoljena intervencija na strani toženke, intervenienti niso samostojne stranke postopka, le pomočniki toženke ter ne morejo opravljati dejanj, s katerimi stranka razpolaga s tožbenim zahtevkom, tudi ne dejanj, ki bi preprečevala izdajo zamudne sodbe.

2. Zoper zamudno sodbo so se vsi trije stranski intervenienti po pooblaščencu, odvetniku, pritožili. Sodbo izpodbijajo iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbi ugodi, sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo obravnavo. Izpodbijana sodba je nezakonita, podane so okoliščine, ki preprečujejo njeno izdajo. Kršene so določbe 6. točke prvega odstavka 339. člena ZPP, sodišče je sodbo oprlo na nedovoljena razpolaganja strank. Odločitev je materialnopravno napačna, niso izpolnjeni pogoji iz 318. člena ZPP. V tej zadevi gre namreč za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, tako razpolaganje nasprotuje prisilnim predpisom in moralnim načelom in ni izpolnjen pogoj iz 2. točke prvega odstavka 318. člena ZPP. Na to so opozarjali intervenienti že v vlogi za priglasitev stranske intervencije. Namen tožnikove tožbe je, da se stranskim intervenientom, ki so s toženko že sklenili prodajno pogodbo, prepreči nakup nepremičnine. Gre za medsebojno usklajeno delovanje tožnika in toženke, da se zaobide kogentna pravila določb Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG) in Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ).

3. Ko gre za nedovoljeno razpolaganje po tretjem odstavku 3. člena ZPP, ni mogoče domnevati, da gre za priznanje dejanskih navedb v tožbi. Gre za po materialnem pravu omejeno oz. prepovedano razpolaganje z zemljišči. Če stranki prenosa lastninske pravice ne bi mogli doseči s poslom materialnega prava, se jima tudi ne sme dopustiti, da tak učinek dosežeta s pomočjo razpolaganja po procesnem pravu. Sodišče je imelo, glede na navedbe intervenientov tekom postopka, razlog za sum o nedovoljenem razpolaganju, zato bi po drugem odstavku 318. člena ZPP moralo izdajo zamudne sodbe odložiti in ugotoviti, da je treba o okoliščinah glede nedovoljenega razpolaganja strank poprej dobiti obvestila. Pravdnega postopka stranka ne more izkoristiti za izigravanje prisilnih določb ZKZ, sodišče bi lahko po uradni dolžnosti preverjalo dejstva, ki jih stranki nista navajali, v tej zvezi bi lahko izvajalo dokaze. Pritožba se sklicuje na teorijo, A. Galič v L. Ude idr., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2005, stran 46 oz. J. Zobec v L. Ude idr., isto delo, stran 117. Izpostavi tudi primerljivo sodno prakso, sodbo VR RS II Ips 382/2003 ter sklep VSL I Cp 1476/2016.

4. Kljub temu pa je sodišče zgolj pavšalno navedlo, da ne gre za zahtevke, s katerimi stranke ne morejo razpolagati. Pritožba v nadaljevanju povzame določene navedbe tožnika ter pojasni, zakaj so neresnične (npr. vpis toženke kot lastnice do deleža le 1/6 in za tem vpis do celote na podlagi pogodbe o razdelitvi solastnih nepremičnin, katere stranka je bil tudi tožnik,...). Tudi ne drži, da bi toženka nepremičnine prodala tožnikovim sinovom, nasprotno, tekel je upravni postopek za prodajo predmetne nepremičnine pri Upravni enoti Koper, stranski intervenienti so s toženko že sklenili pravni posel, potrebna bi bila izdaja odločbe o odobritvi, katero je upravna enota že napovedala. Tako ne drži niti trditev tožnika, da je toženka zmotno mislila, da je ostala lastnica, hkrati pa je potrdila, da je nepremičnina že kupljena s strani tožnika. Gre za konfuzno trditev, sicer pa je toženka sama 6.2.2020 Upravni enoti Koper predložila v objavo ponudbo za prodajo nepremičnine. Očitno je, da gre za poskus izigravanja zakonskih določb in kršenja moralnih pravil. Sodišče mora to po uradni dolžnosti preveriti in zavrniti oz. odložiti izdajo zamudne sodbe. Res pa je, da sta nepremičnino sprva poskušala kupiti tožnikova sinova, ki sta sprejela ponudbo, vendar sta prejela obvestilo oz. seznanitev upravne enote z ugotovljenimi dejstvi dne 7.10.2020, kjer je navedeno, da ima prednostno pravico po desetem odstavku 47. člena ZG eden izmed intervenientov in je postalo jasno, da tožnikova sinova ne bosta uspela z nakupom ter je bila zato vložena ta tožba. Če bi se potrdilo zamudno sodbo, bi to pomenilo popolno izvotlitev namena kogentnih določb ZKZ in ZG glede pravnega prometa s kmetijskimi zemljišči in gozdovi, kot tudi oškodovanje subjektov, ki jih te kogentne določbe ščitijo, kot so mejaši, zakupniki, Republika Slovenija in podobno.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Če tožena stranka v roku iz 277. člena ZPP ne odgovori na tožbo, izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če so izpolnjeni naslednji pogoji: da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor; da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena tega zakona); da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana (prvi odstavek 318. člena ZPP). Drugi odstavek pa zapoveduje, da se izdaja zamudne sodbe odloži, če je treba, da se o okoliščinah iz prejšnjega odstavka poprej dobijo obvestila.

7. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodbe glede dejanj stranskih intervenientov. Stranski intervenient (v danem primeru ne gre za enotnega sospornika) v postopku določenih dejanj ne more opraviti, gre pa za tista dejanja, ki so v dispoziciji stranke in posledično vodijo k razpolaganju z zahtevkom (odpoved zahtevku, pripoznava, sklenitev sodne poravnave). Tudi pasivnost toženca, ki vodi v izdajo zamudne sodbe, predstavlja eno izmed dispozitivnih ravnanj stranke, ki s tem posredno razpolaga z zahtevkom, in ga načeloma, v smislu procesnih pravil ZPP, stranski intervenient ne more preprečiti.

8. Vendar pa je sodišče povsem prezrlo navedbe stranskih intervenientov, podane pred izdajo zamudne sodbe, ki jih ponavljajo tudi v pritožbi, ko opozarjajo, da imajo že pravico v pričakovanju, izdana bo odločba o odobritvi pravnega posla (s sprejemom ponudbe je sklenjen pravni posel, pod odložnim pogojem) ter določno pojasnijo, zakaj menijo, da sta tako tožnik kot toženka z nedovoljenim namenom pridobitve lastninske pravice na predmetni nepremičnini imela namen obiti zakon in izigrati stranske interveniente.

9. Stranski intervenienti s tem varujejo svojo (pričakovano) lastninsko pravico, sodišče pa je dolžno, da takrat, ko glede na spisovno gradivo, upoštevaje znana ter zatrjevana dejstva in pravne predpise, podvomi oz. bi moralo podvomiti, ali je razpolaganje dovoljeno oz. ali je dovoljen zahtevek, postopa po drugem odstavku 318. člena ZPP. Navedbe, ki so jih podali stranski ntervenienti, bi glede na njihovo vsebino moralo presoditi, saj je bil na njihovi podlagi podan sum o nedovoljenem razpolaganju, moralo bi po potrebi opraviti tudi ustrezni poizvedovalni postopek. Gre po eni strani za trditve, da sklenitev kupne pogodbe med strankama tega postopka ni bila dopustna glede na kogentne določbe ZKZ in ZG, o čemer se sodišče ni izreklo, predvsem pa se ni izreklo o trditvah o večkratnih toženkinih poskusih prodaje, ki naj bi kazali ne le na neresničnost trditev tožnika o že pred leti sklenjeni kupni pogodbi, pač pa tudi na namerno izigravanje kupcev v upravnem postopku.

10. Pogoji za izdajo zamudne sodbe tako (še) niso podani, toženkina pasivnost, ko na tožbo ni odgovorila, tudi lahko pomeni nedovoljeno dispozitivno ravnanje oz. (posredno) razpolaganje z zahtevkom v smislu 318. člena v zvezi s 3. členom ZPP, in sodišče takega razpolaganja ne prizna, če nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom. Sodišče bi moralo uporabiti, pa tega ni storilo, določbo drugega odstavka 318. člena ZPP, glede na pravno relevantne trditve udeležencev v postopku, posledično je s tem storilo bistveno kršitev določb postopka, ko je v nasprotju z določbami tega zakona izdalo zamudno sodbo (7. točka prvega odstavka 339. člena ZPP - na to kršitev pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti). Zamudno sodbo je zato pritožbeno sodišče razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da v skladu z zgornjimi napotki nadaljuje s postopanjem (354. člen ZPP).

11. Glede na to, da je izdana zamudna sodba in je podana kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pritožbeno sodišče samo te kršitve ne more odpraviti. Razveljavitev zamudne sodbe ne bo kršila pravice strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, saj je bila tožba vložena šele 4. 11. 2020. Glede na naravo zadeve bi končna odločitev pritožbenega sodišča posegla v pravico strank do pritožbe, ki je ustavno varovana pravica.

12. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 365. člena ZPP.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 3, 3/3, 318, 318/1, 318/2, 339, 339/2, 339/2-7.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
05.05.2022

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDU2MTQy