<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL Sodba I Cpg 609/2017
ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CPG.609.2017

Evidenčna številka:VSL00016025
Datum odločbe:19.09.2018
Senat, sodnik posameznik:mag. Valerija Jelen Kosi (preds.), Maja Jurak (poroč.), Milojka Fatur Jesenko
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
Institut:nesreča, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - prometna nesreča s smrtnim izidom - družinska pokojnina - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - regresni zahtevek zpiz - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - posredni oškodovanec - sprememba zakonodaje - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - lex specialis

Jedro

Tožnica s pritožbo neutemeljeno vztraja pri mnenju, da zakonska dikcija „ne glede na omejitve, določene v drugih zakonih“ v drugem odstavku 193. člena ZPIZ-2, izključuje omejitev iz prvega odstavka 18. člena ZOZP in je zato potrebno njenemu tožbenemu zahtevku ugoditi. Materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da 190. in 193. člen ZPIZ-2 v konkretnem primeru ne dajeta podlage za regres izplačane družinske pokojnine, je pravilno. Sodna praksa se je že izrekla, da je pred uveljavitvijo 190.a člena s spremembo ZPIZ-2B4, ki je pričela veljati z dnem 1. 1. 2016, določilo prvega odstavka 18. člena ZOZP predstavljalo lex specialis, saj je urejalo vprašanje povrnitve povzročene škode iz naslova avtomobilskega zavarovanja in ne povrnitve povzročene škode, ki jo v prvem odstavku 190. člena in drugem odstavku 193. člena generalno ureja ZPIZ-2. Iz tega naslova tožnica tako ne more zahtevati več, kot ji daje podlago relevantno določilo 18. člena ZOZP (tj. sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje).

Pritožbeno zatrjevanje, da se je določilo drugega odstavka 193. člena o izključitvi omejitev iz ZOZP pričelo uporabljati že z uveljavitvijo ZPIZ-2 (z dnem 1. 1. 2013), ni pravilno. Dodano besedilo „ne glede na omejitve v drugih zakonih“ v drugem odstavku 193. člena ZPIZ-2 do uvedbe 190.a člena z novelo ZPIZ-2B ni spremenilo razmerja ZOZP nasproti ZPIZ-2, saj ZOZP ureja regresne zahtevke v zvezi z obveznim zavarovanjem v prometu kot posebnim primerom in tako primerjalno z ZPIZ-2, ki ureja tovrstne zahtevke iz več različnih življenjskih situacij, predstavlja specialnejši predpis, kateremu je potrebno dati prednost.

Iz prvega odstavka 18. člena ZOZP izhaja, da so z zavarovanjem avtomobilske odgovornosti kriti tudi odškodninski zahtevki zavoda za sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar se določi v kapitaliziranem znesku glede na preostalo delovno dobo in starost poškodovanca, ki sta potrebni za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Iz določbe je razvidno, da ima na tej podlagi tožeča stranka pravico zahtevati plačilo sorazmernega dela prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v primeru, ko je kot posledica prometne nesreče pri zavarovancu nastopila nezmožnost oziroma zmanjšana zmožnost za delo, ne pa tudi v primeru, ko je zavarovanec tožene stranke s prometnim sredstvom povzročil smrt zavarovane osebe. Samo v primeru invalidnosti zavarovane osebe, torej če sploh obstaja možnost, da bo do izplačila starostne pokojnine prišlo, lahko predstavlja izpad prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za tožečo stranko škodo. Ker v konkretnem primeru škoda iz tega naslova tožnici zaradi smrti zavarovanke ne bo nastala, tožnica od toženke ne more terjati povrnitve sorazmernega dela (izpadlih) prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, po katerem bi bila tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 46.865,71 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 8. 2016 do plačila (I. točka izreka) in toženi stranki v roku 15 dni naložilo, da tožeči stranki povrne 30,00 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se iz razloga zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožeča stranka Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podrejeno, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, v obeh primerih z ustrezno stroškovno posledico. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Tožena stranka na pritožbo tožeče stranke ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je zavarovanec toženke dne 19. 4. 2005 povzročil prometno nesrečo, v kateri se je smrtno ponesrečila zavarovanka tožnice, zaradi česar je bila hčerkam zavarovanke priznana pravico do družinske pokojnine. Tožnica od toženke kot odgovornostne zavarovalnice na podlagi določb 190., 190.a in 193 člena ZPIZ-21 zahteva regresno povračilo zneska 3.512,42 EUR, ki ustreza višini prejemkov, izplačanih mlajši hčerki iz naslova pravice do družinske pokojnine v letih 2013, 2014 in 2015. Obenem zaradi škodnega dogodka na podlagi 18. člena ZOZP zahteva tudi plačilo 43.353,29 EUR, kar predstavlja znesek predvidenih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki bodo tožnici izpadli zaradi škodnega dogodka. Toženka se povračilu zneska izplačanih dajatev protivi, med drugim sklicujoč se na določbo 18. člena ZOZP, ki zahtevke zavoda omejuje le na sorazmerni del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Glede škode iz naslova izpada prispevkov pa zatrjuje, da tožnica kot posredna oškodovanka glede teh dajatev v skladu z navedenim določilom še ni prišla na vrsto za poplačilo, saj še niso poplačani vsi neposredni oškodovanci. Tožnica je drugačnega mnenja, in sicer predstavlja ZPIZ-2 pravno podlago, po kateri sme od toženke zahtevati povračilo izplačanih dajatev (in ne zgolj sorazmernega dela prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje). Meni tudi, da prvi odstavek 18. člena ZOZP ne odlaga zapadlosti zahtevka, temveč določa zgolj vrstni red poplačila. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, saj je sledilo materialno pravnim stališčem toženke.

6. Tožnica s pritožbo neutemeljeno vztraja pri mnenju, da zakonska dikcija „ne glede na omejitve, določene v drugih zakonih“ v drugem odstavku 193. člena ZPIZ-2, izključuje omejitev iz prvega odstavka 18. člena ZOZP in je zato potrebno njenemu tožbenemu zahtevku ugoditi. Materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da 190. in 193. člen ZPIZ-2 v konkretnem primeru ne dajeta podlage za regres izplačane družinske pokojnine, je namreč pravilno. Sodna praksa2 se je že izrekla, da je pred uveljavitvijo 190.a člena3 s spremembo ZPIZ-2B4, ki je pričela veljati z dnem 1. 1. 2016, določilo prvega odstavka 18. člena ZOZP predstavljalo lex specialis, saj je urejalo vprašanje povrnitve povzročene škode iz naslova avtomobilskega zavarovanja in ne povrnitve povzročene škode, ki jo v prvem odstavku 190. člena in drugem odstavku 193. člena generalno ureja ZPIZ-2. Iz tega naslova tožnica tako ne more zahtevati več, ko ji daje podlago relevantno določilo 18. člena ZOZP (tj. sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje), zato v tej posledici ni upravičena do povrnitve izplačanih družinskih pokojnin za leta 2013, 2014 in 2015.

7. Nadalje tudi ni mogoče pritrditi pritožbeni navedbi, da iz določbe 193. člena ZPIZ-2 nikjer izrecno ne izhaja, da omejitev velja samo v posebej opredeljenih primerih. Takšen zaključek omogoča že gramatikalna razlaga določbe, ki obseg odškodnine taksativno (in ne primeroma) določa zgolj za primere iz tretjega odstavka 119. člena ZPIZ-2 (odškodnina zaradi neobveščanja o spremembah okoliščin, ki se nanašajo na uživalce socialnih pravic), 190. člena ZPIZ-2 (odgovornost posameznika za škodo zavodu), 191. člena ZPIZ-2 (odgovornost delodajalca za škodo zavodu) in 192. člena ZPIZ-2 (izključitev kritja zavarovalnega primera). V konkretnem primeru ne gre za nobenega od teh primerov. Določbe 193. člena ZPIZ-2 tako ni mogoče razlagati, da naj bi bila podlaga za razširitev zavarovalnega jamstva zavarovalnice iz obveznega avtomobilskega zavarovanja, saj je ta obseg zavarovalnega jamstva predmet urejanja v ZOZP in je določen v njegovem 18. členu.5

8. Pritožbeno zatrjevanje, da se je določilo drugega odstavka 193. člena o izključitvi omejitev iz ZOZP pričelo uporabljati že z uveljavitvijo ZPIZ-2 (z dnem 1. 1. 2013), ni pravilno. Dodano besedilo „ne glede na omejitve v drugih zakonih“ v drugem odstavku 193. člena ZPIZ-2 do uvedbe 190.a člena z novelo ZPIZ-2B ni spremenila razmerja ZOZP nasproti ZPIZ-2, saj ZOZP - kot že pojasnjeno - ureja regresne zahtevke v zvezi z obveznim zavarovanjem v prometu kot posebnim primerom in tako primerjalno z ZPIZ-2, ki ureja tovrstne zahtevke iz več različnih življenjskih situacij, predstavlja specialnejši predpis, kateremu je potrebno dati prednost6.

9. Tožnica si v pritožbi nadalje prizadeva, da bi sodišče sledilo stališčem, ki so navedena v sodbi Višjega sodišča v Celju Cpg 41/2014 z dne 27. 3. 2014 in sklepu Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 194/2016 z dne 12. 5. 2016. Višje sodišče v zvezi s prvo odločbo pojasnjuje, da se je sodišče v tisti zadevi pretežno ukvarjalo z drugimi vprašanji (npr. da ZPIZ-2 v konkretnem primeru ni uporabljiv) in se ni konkretneje opredelilo do tega, zakaj naj bi ureditev iz drugega odstavka 193. člena ZPIZ-2 tožnici dala možnost povrnitve celotne škode, ne glede na omejitve drugih zakonih. Iz obrazložitve druge odločbe pa izhaja, da je tožeča stranka tožila za povračilo invalidnin, izplačanih v letih 2013 in 2014, in sicer že v času veljave 190.a člena v zvezi z drugim odstavkom 193. člena ZPIZ-2. Sodišče se je pri tem postavilo na stališče, da zakon upravičenja, ki ga daje uvedeni 190.a člen, ne veže na čas nastanka škode, katere povračilo se zahteva, pri čemer pa je ostalo odprto vprašanje skladnosti omenjene ureditve z načelom prepovedi povratne veljavnosti pravnih aktov (155. člen Ustave Republike Slovenije). V primerih, ko predmet tožbenih zahtevkov predstavlja povrnitev prejemkov, izplačanih pred uveljavitvijo 190.a člena ZPIZ-2, bi z uporabo obravnavanih določil prišlo do nedopustnega posega v ustavno načelo varstva in zaupanja v pravo. Spremenjene določbe namreč posegajo v obveznosti tožene stranke in jih povečujejo, česar pred njihovo uveljavitvijo ni bilo mogoče predvidevati.7

10. Višje sodišče pritrjuje tudi odločitvi sodišča prve stopnje v delu, v katerem je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo sorazmernega dela prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki ga tožnica zahteva na podlagi 18. člena ZOZP. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek sicer zavrnilo iz razloga, ker terjatev iz tega naslova še ni zapadla, saj še niso poplačani vsi neposredni odškodovani iz škodnega dogodka. Po presoji višjega sodišča pa omenjeno določilo niti ne daje materialnopravne podlage za odškodninski zahtevek tožeče stranke v primeru zavarovančeve smrti, kar je tožena stranka utemeljeno ugovarjala že tekom postopka pred sodiščem prve stopnje.

11. Iz prvega odstavka 18. člena ZOZP izhaja, da so z zavarovanjem avtomobilske odgovornosti kriti tudi odškodninski zahtevki zavoda za sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar se določi v kapitaliziranem znesku glede na preostalo delovno dobo in starost poškodovanca, ki sta potrebni za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Iz določbe je razvidno, da ima na tej podlagi tožeča stranka pravico zahtevati plačilo sorazmernega dela prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v primeru, ko je kot posledica prometne nesreče pri zavarovancu nastopila nezmožnost oziroma zmanjšana zmožnost za delo, ne pa tudi v primeru, ko je zavarovanec tožene stranke s prometnim sredstvom povzročil smrt zavarovane osebe. Samo v primeru invalidnosti zavarovane osebe, torej če sploh obstaja možnost, da bo do izplačila starostne pokojnine prišlo, lahko predstavlja izpad prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za tožečo stranko škodo. Ker v konkretnem primeru škoda iz tega naslova tožnici zaradi smrti zavarovanke ne bo nastala, tožnica od toženke ne more terjati povrnitve sorazmernega dela (izpadlih) prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Odločitev sodišča prve stopnje je zato iz navedenih materialnopravnih razlogov pravilna. Pritožbeno sodišče se zato ni opredeljevalo do pritožbenih očitkov glede stališča o zapadlosti terjatve iz 18. člena ZOZP v primerih, ko neposredni oškodovanci še niso poplačani, saj niso bistveni za odločitev (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12. Glede na navedeno pritožba ni utemeljena. Ker višje sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

13. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

-------------------------------
1 Uradni list RS, št. 96/12, s spremembami in dopolnitvami.
2 Prim. VSRS sodba III Ips 61/2017 z dne 28. 11. 2017 v zvezi z VSL sodba I Cpg 502/2016 z dne 15. 2. 2017, VSL sodba in sklep II Cpg 1259/2016 z dne 21. 2. 2017, VSL sodba I Cpg 456/2016 z dne 24. 5. 2017 in VSL sodba I Cpg 688/2016 z dne 16. 5. 2017 in drugi.
3 190.a člen ZPIZ-2 (Odgovornost zavarovalnice za škodo zavodu): Zavod zahteva povrnitev povzročene škode od zavarovalnice, pri kateri ima tisti, ki je s prometnim sredstvom povzročil invalidnost, potrebo po tuji pomoči in postrežbi ali smrt zavarovane osebe, sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje, ne glede na omejitve v zakonu, ki ureja obvezna zavarovanja v prometu.
4 Uradni list RS, št. 102/2015.
5 Prim. VSRS sodba III Ips 33/2017 z dne 25. 7. 2017 in VSRS sodba III Ips 61/2017 z dne 28. 11. 2017.
6 Prim. VSL sodba I Cpg 688/2016 z dne 16. 5. 2017.
7 Prim. npr. VSL sodba I Cpg 28/2017 z dne 31. 5. 2018, VSL sodba II Cpg 1259/2016 z dne 21. 2. 2017 in VSK sodba Cpg 102/2017 z dne 6. 7. 2017.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (1994) - ZOZP - člen 18, 18/1
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2012) - ZPIZ-2 - člen 119, 119/3, 190, 190/1, 190a, 193, 193/2
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 155

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
03.12.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIzNTAz