<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilno-gospodarski oddelek, civilni senat

VSRS Sklep I R 133/2021
ECLI:SI:VSRS:2021:I.R.133.2021

pomembnejša odločba

Evidenčna številka:VS00050357
Datum odločbe:06.10.2021
Senat:Jan Zobec (preds.), mag. Nina Betetto (poroč.), Vladimir Horvat
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:spor o pristojnosti - individualni delovni spor - negativni kompetenčni spor - sodišče splošne pristojnosti - delovno sodišče - spor o pristojnosti med rednim in delovnim sodiščem - zavrženje predloga

Jedro

Okrajno sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je menilo, da je za odločanje v obravnavani zadevi pristojno delovno sodišče ter pred Vrhovnim sodiščem sprožilo spor o pristojnosti. Slednji v dani fazi postopka še ni podan, saj delovno sodišče svoji pristojnosti doslej (še) ni nasprotovalo.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani (COVL) je s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 40235/2021 z dne 18. 6. 2021 dovolilo predlagano izvršbo. Po ugovoru dolžnika je s sklepom z dne 19. 7. 2021 sklep o izvršbi razveljavilo in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo Okrajno sodišče v Ormožu.

2. Okrajno sodišče v Ormožu je sprožilo spor o pristojnosti (prvi odstavek 24. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v povezavi z drugim odstavkom 25. člena ZPP). Menilo je, da za odločanje v tem pravdnem postopku ni stvarno pristojno. Iz ugovora zoper sklep o izvršbi je namreč razvidno, da je bil toženec zaposlen pri tožeči stranki (na Ministrstvu za obrambo v Slovenski vojski) ter da tožeča stranka od toženca zahteva povračilo sorazmernega dela stroškov strokovnega usposabljanja – šolanja za podčastnika, ker je do prekinitve pogodbe o zaposlitvi prišlo pred potekom desetih let od zaključka vojaškega usposabljanja. V skladu s prvim odstavkom 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1) je za sojenje v individualnih delovnih sporih o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki pristojno delovno sodišče. Tudi v obravnavani zadevi gre za individualni delovni spor, za odločanje o katerem je stvarno in krajevno pristojno Delovno sodišče v Mariboru, Zunanji oddelek na Ptuju.

3. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlog Okrajnega sodišča v Ormožu preuranjen. V dani fazi postopka namreč spora o relativni pristojnosti med sodiščem splošne pristojnosti in delovnim sodiščem (še) ni.

4. Obravnavana zadeva se je začela s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, za odločanje o katerem je izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani (COVL), razen če zakon določa drugače (40.c člen Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Če dolžnik kondemnatornemu delu sklepa o izvršbi, v katerem mu je naložena izpolnitev obveznosti, obrazloženo ugovarja, sodišče sklep o izvršbi razveljavi ter se, kadar o zahtevku ni stvarno ali krajevno pristojno odločati, izreče za nepristojno ter zadevo odstopi pristojnemu sodišču (62. člen ZIZ).

5. Okrajno sodišče v Ormožu, ki mu je bila zadeva odstopljena po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je menilo, da je za odločanje v obravnavani zadevi pristojno delovno sodišče ter pred Vrhovnim sodiščem sprožilo spor o pristojnosti. V obravnavani zadevi ne gre le za vprašanje, katero sodišče splošne pristojnosti je pristojno za odločanje o zadevi, temveč za sprožitev spora o pristojnosti med sodiščema različne vrste. Spora v tej fazi postopka še ni, saj delovno sodišče svoji pristojnosti doslej (še) ni nasprotovalo. Odločitve Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je zaradi prenehanja izključne krajevne pristojnosti zadevo odstopilo po njegovi oceni stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, po vsebini namreč ni mogoče šteti za negativno kompetenčno odločitev o vprašanju, ali naj o zadevi odloča sodišče splošne ali posebne pristojnosti. S tem ko je Vrhovno sodišče v preteklosti v posameznih primerih o vprašanju relativne pristojnosti nekajkrat vsebinsko odločilo (prim. denimo I R 83/2001, III R 20/2007, III R 39/2010, III R 14/2018 in I R 71/2021), je sodišče druge vrste prikrajšalo za možnost, da bi svoji pristojnosti argumentirano nasprotovalo, oziroma je spregledalo možnost, da sodišče druge vrste glede na konkretne okoliščine sploh ne bi imelo pomislekov o svoji pristojnosti, s čimer je v slednjem primeru nepotrebno zapletlo postopek.

6. Če torej sodišče splošne pristojnosti, ki mu je zadeva odstopljena po razveljavitvi sklepa o izvršbi kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, meni, da je za odločanje o zahtevku pristojno sodišče druge vrste, se mora s sklepom izreči za nepristojno in zadevo odstopiti temu sodišču. Vrhovnemu sodišču bo zadeva v odločanje o sporu o pristojnosti lahko predložena šele tedaj, ko bo tudi sodišče, ki mu bo zadeva odstopljena v sojenje, odklonilo svojo pristojnost z utemeljitvijo, da bi moralo o zahtevku odločati sodišče druge vrste.

7. Ker torej v dani fazi postopka negativni kompetenčni spor še ni nastal, pogoji za odločanje v kompetenčnem sporu niso podani (24. člen ZPP). Vrhovno sodišče je zato predlog za odločanje v sporu o pristojnosti zavrglo (drugi odstavek 25. člena ZPP).

8. Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 23, 25, 25/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
11.11.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDUxNjc2