<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sklep I Cp 2299/2019
ECLI:SI:VSLJ:2020:I.CP.2299.2019

Evidenčna številka:VSL00031542
Datum odločbe:27.01.2020
Senat, sodnik posameznik:dr. Vesna Bergant Rakočević
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
Institut:predlog za obnovo postopka - postopek po ZVEtL - nepravdni postopek - odločanje o dopustitvi udeležbe v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - pravnomočno končan postopek - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - pravočasen predlog - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - odvzeta možnost obravnavanja - pravica do izjave v postopku

Jedro

Bistvo obnovitvenega postopka je, da se pravnim naslednikom udeleženca omogoči udeležba v postopku po ZVEtL, če ta ne bo uspešna (in bo za dosego njihovega cilja potrebna pot pravde), pa ni stvar odločanja o dovolitvi obnove postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v točkah I., II., in III. izreka potrdi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu za obnovo postopka, sklep z dne 30. 5. 2016 razveljavilo in pravnim naslednikom A. A. dopustilo udeležbo v postopku (I., II. in III. tč.). Ugotovilo je še, da se poimensko navedeni etažni lastniki stavb na naslovu ... 3, 3A, 5, 5A, 7 in 7A po seznamu z dne 11. 2. 2012 pridružijo skupnosti etažnih lastnikov (IV. tč.).

2. Zoper tč. I., II. in III. se pritožujejo predlagatelji, nominalno iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom za razveljavitev tega dela sklepa, zahtevajo pa tudi povračilo pritožbenih stroškov, ki jih opredeljujejo. Navajajo, da so na predlog za obnovo postopka odgovorili in v njem podali več argumentov, zaradi katerih so mu nasprotovali. Na prvem mestu trdijo, da vlagatelji predloga oz. njihov pravni prednik nimajo pravnega interesa za obnovo in da ga niso utemeljili, pa bi ga morali. Sodišču očitajo, da je na tak interes sklepalo samo na podlagi opozorila izvedencev, da gre za možnost sekundarnega izvoza iz prijaviteljevih parcel, kar pa ni prepričljiva ugotovitev. Dalje, pritožniki trdijo, da so bili predlagatelji že kmalu po pravnomočnosti sklepa seznanjeni z njim in ne šele z vpogledom njihovega pooblaščenca v spis 24. 4. 2018, in sicer zato, ker so vsi sestanki potekali v gostilni A., gre pa za odrasle ljudi s sposobnostjo logičnega sklepanja, poleg tega so A. A. in T. A. etažni lastniki večkrat predočili stanje in dokumente sodišča zaradi ureditve medsosedskih odnosov, kar so gotovo od njiju izvedeli drugi predlagatelji, sploh pa so morali videti zunanje spremembe stanja na parkirišču. Zaradi nameščanja zapornic so podali tudi prijavo na inšpektorat. Rok za vložitev predloga za obnovo postopka teče od dejanske seznanitve z odločbo in ne od uradne vročitve, zadošča pa, da je oseba seznanjena z dejstvom izdaje sklepa, ne nujno s celotno njegovo vsebino. Sklicujejo se na odločbe VSL II Cp 415/2000, II Co 1340/2009, in I Cpg 1/2018 VSRS.

3. Predlagatelji obnove so na pritožbo odgovorili, predlagali njeno zavrnitev ter opredelili svoje stroške za odgovor.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po 2. tč. 394. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se po 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) uporablja v nepravdnih postopkih, kot je tudi ta po ZVEtL, se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko na predlog stranke obnovi, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Predlog za obnovo postopka se vloži v tridesetih dneh, in sicer v primeru iz 2. tč. 394. čl. ZPP od dneva, ko je bila odločba vročena stranki (2. tč. 396. čl. ZPP). V predlogu je treba zlasti navesti: zakoniti razlog, na podlagi katerega se zahteva obnova, okoliščine, iz katerih izhaja, da je predlog vložen v zakonitem roku, in dokaze, s katerimi se podpirajo navedbe predlagatelja (2. odst. 397. čl. ZPP).

6. Že v prejšnjem pritožbenem postopku v tej isti zadevi je bilo povedano, da predlog za obnovo postopka pravnih naslednikov udeleženca A. A. ni prepozen: vložen je v roku 30 dni, odkar so izvedeli za odločbo, kot to navajajo in izkazujejo v svojem predlogu. Drži, kar navajajo pritožniki, da teče rok za vložitev pravnega sredstva od dejanske seznanitve z odločbo, vendar pa so vse navedbe, na podlagi katerih naj bi bilo razvidno, da so se vlagatelji že prej seznanili s pravnomočnim sklepom, nesklepčne, sodne odločbe, na katere se sklicuje pritožba, pa ne podpirajo njenih drugačnih dejanskih prizadevanj. Nobeno od navedenih dejstev: da so vlagatelji videli spremembo stanja na terenu, da so prijavili namestitev zapornice na parkirišču na inšpektorat in da so bili vsi sestanki v gostilni A., ne more voditi do prepričljivega sklepa, da so vlagatelji vedeli za izdano odločbo, in kdaj naj bi zanjo izvedeli. Zato je pravilno šteti, da so se z izdajo odločbe seznanili 25. 4. 2018, ko je izkazano, da je v sodni spis vpogledal njihov pooblaščenec. Njihov predlog z dne 25. 5. 2018 je torej podan znotraj 30-dnevnega zakonskega roka.

7. Drži, kar navajajo predlagatelji v svojem predlogu in kar niti ni sporno: pok. A. A. se je z dopisom odzval na poziv sodišča, da lahko prijavi udeležbo v tem postopku, vendar je ta dopis pomotoma poslal pod številko N 178/2015 in ne N 178/2013; očitno je uporabil koledarsko letnico. Sodišče prve stopnje ni raziskalo napake oz. ni storilo ničesar, da bi razjasnilo, na kateri postopek se njegova vloga nanaša; njegove vloge tudi ni zavrglo, da bi ga s tem opozorilo na napako, pač pa jo je zgolj ignoriralo. S tem je izpolnjen zakonski pogoj za obnovo postopka po 2. tč. 394. čl. ZPP, saj A. A. na ta način ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Da „tako ali tako A. A. v tem nepravdnem postopku ne bi nič dosegel“, ni vprašanje pravnega interesa za obnovo, pač pa njegove vsebinske utemeljenosti. Pravni interes za udeležbo je A. A. namreč sodišče priznalo, saj ga je k udeležbi pozvalo. Bistvo tega obnovitvenega postopka zato je, da se njegovim pravnim naslednikom udeležba omogoči, če pa ne bo uspešna (in bo za dosego njihovega cilja potrebna pot pravde), pa ni stvar odločanja o dovolitvi obnove postopka.

8. Ker ključnih dejstev, ki so povzeta zgoraj in so vodila do dovolitve obnove postopka, nasprotni udeleženci ne prerekajo oz. jih prerekajo nesklepčno, prejeli pa so predlog za obnovo s prilogami, jim ni bila kršena pravica do izjave v postopku. Sodišče prve stopnje, kakor tudi pritožbeno sodišče se je z njihovimi navedbami in argumenti soočilo, le utemeljeni niso. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in sklep sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu potrditi (2. tč. 365. čl. ZPP).

9. O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 394, 394-2, 396, 396-2, 397, 397/2
Zakon o nepravdnem postopku (1986) - ZNP - člen 37
Datum zadnje spremembe:
17.08.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM5MDgw