<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

VSRS Sklep II Ips 114/2019
ECLI:SI:VSRS:2020:II.IPS.114.2019

pomembnejša odločba

Evidenčna številka:VS00035862
Datum odločbe:05.06.2020
Opravilna številka II.stopnje:VSK Sklep I Ip 282/2018
Datum odločbe II.stopnje:15.01.2019
Senat:mag. Rudi Štravs (preds.), dr. Mateja Končina Peternel (poroč.), mag. Nina Betetto, dr. Ana Božič Penko, Vladimir Horvat
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
Institut:popolnost revizije - elektronska vloga - vložitev elektronske vloge prek portala e-sodstvo - število izvodov vloge - elektronski podpis - priloge dopuščene revizije - neposredno izvršljiv notarski zapis - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - hipoteka - zapadlost terjatve - opredelitev datuma zapadlosti terjatve - odstop od pogodbe - dokazovanje - dopuščena revizija

Jedro

Podpis v konkretni zadevi (čeprav ne gre za izvirni podpis na fizični vlogi) kaže na to, da je višja državna odvetnica revizijo avtorizirala, dodatna zaščita pri vstopu v sam portal e-sodstva pa je možnost zlorabe praktično izničila. Šteti je torej, da je podpis na reviziji ustrezen.

Čeprav ZIZ govori o "pisni izjavi dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti", pri uporabi tega pravila ne smemo samo (mehansko) slediti besedilu zakona, temveč moramo pri razlagi upoštevati tudi pravila obligacijskega prava.

Izrek

I. Reviziji se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožba dolžnika, vključno s stroškovno zahtevo, zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik mora upnici v roku 15 dni plačati stroške revizijskega postopka v znesku 2.430,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Upnica je sprožila izvršilni postopek zoper dolžnika kot zastavitelja na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa – Pogodbe o dolgoročnem kreditu (v nadaljevanju: Pogodbe) in sporazuma o ustanovitvi hipoteke na dolžnikovi nepremičnini. Izvršilno sodišče prve stopnje je dovolilo izvršbo na dolžnikovo nepremičnino za izterjavo glavnice 300.000,00 EUR z obrestmi in izvršilnimi stroški. Dolžnik je sklep o izvršbi izpodbijal z ugovorom, da naj bi upnica ne izkazala zapadlosti terjatve zoper glavnega dolžnika.

2. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika zavrnilo. Zavzelo je stališče, da je upnica izkazala zapadlost terjatve s tem, ko je predložila izjavo o odstopu od pogodbe, ker glavni dolžnik (kreditojemalec) ni plačal nobenega obroka kredita, nad njim pa je bil nato začet stečajni postopek, zaradi česar je postala izpolnitev obveznosti nemogoča. Sodišče je ocenilo, da za dokaz zapadlosti zadošča že priporočeno vročena pisna izjava o odstopu od pogodbe glavni dolžnici, za katero je jamčil zastavitelj; in da opustitev posebnega obvestila poroku (zastavitelju) na veljavnost odstopa od pogodbe nima vpliva.

3. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi dolžnika in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je sklep o izvršbi razveljavilo in zavrnilo predlog za izvršbo. Presodilo je, da predložena izjava o odstopu od pogodbe ne vsebuje navedbe o tem, da je terjatev zapadla, in o dnevu zapadlosti; ta pa ni določljiva niti na podlagi vsebine izjave. Zato je pritožbeno sodišče zaključilo, da niso izpolnjeni pogoji po tretjem odstavku 20a. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), da bi se obravnavanemu notarskemu zapisu priznala lastnost izvršilnega naslova.

4. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 116/2019 z dne 16. 5. 2019 na upničin predlog zoper sklep sodišča druge stopnje dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je pri podaji upnikove izjave po tretjem odstavku 20a. člena ZIZ nujno navesti, da je terjatev zapadla z navedbo dneva zapadlosti, ali zadostuje, da je zapadlost mogoče določiti na podlagi določb izvršilnega naslova, ob upoštevanju določil obligacijskega prava?

Bistvo revizijskih navedb

5. Upnica v reviziji zatrjuje, da je pritožbeno sodišče napačno uporabilo določbo tretjega odstavka 20a. člena ZIZ. ZIZ je procesni predpis, zato je po mnenju revidentke pri materialnopravni presoji dejstev, ki povzročijo nastanek oz. zapadlost terjatve, treba upoštevati tudi pravila obligacijskega prava. Glede na vsebino notarskega zapisa naj bi bilo jasno, da je dolžnik soglašal z neposredno izvršljivostjo, s čimer je zadoščeno prvemu pogoju iz prvega odstavka 20.a člena ZIZ. V konkretnem primeru je upnica predčasno zapadlost dokazovala z odpoklicem (z izjavo o odstopu od pogodbe z dne 9. 7. 2015, iz katere izhaja, da upnik na podlagi pogodbenega upravičenja odstopa od Pogodbe). Zaradi začetka stečajnega postopka nad kreditojemalcem je postalo jasno, da je izpolnitev nemogoča, zato je upnica odstopila od Pogodbe. S tem, ko je upnica dokazala, da je bila izjava o odstopu vročena kreditojemalcu, naj bi dokazala tudi dospelost obveznosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova. Izjava se sklicuje na drugi odstavek 9. člena Pogodbe, ki ureja odstopno upravičenje, poleg tega pa je tudi v 18. členu notarskega zapisa pogodbe izrecno navedeno, da kreditojemalec in zastavitelja soglašajo, da se ob zapadlosti in zaradi morebitnega neplačila obveznosti opravi poplačilo terjatve iz kupnine, dosežene s prodajo predmeta zavarovanja. Na določbo 20.a člena ZIZ je notarka stranke izrecno opozorila.

6. Sodišče je revizijo vročilo dolžniku, ki je nanjo odgovoril; predlaga njeno zavrženje (ker reviziji ni bil priložen original sklepa o dopustitvi revizije, in revizije ni vložil v zadostnem številu izvodov), podrejeno pa zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa.

Ugotovljeno dejansko stanje

7. Dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, na katere je Vrhovno sodišče vezano, je mogoče strniti v naslednje točke:

− Upnica je kot kreditodajalka s kreditojemalcem, družbo A., d. o. o., sklenila Pogodbo in sporazum o ustanovitvi hipoteke, oboje v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Kreditojemalcu je bila s pogodbo dodeljena državna pomoč v obliki dolgoročnega kredita v višini 300.000,00 EUR z namenom pomoči za prestrukturiranje gospodarske družbe;

− v zavarovanje obveznosti kreditojemalca sta B. B. in C. C. (dolžnik v obravnavanem primeru) zastavila vsak svojo nepremičnino. Na tej podlagi je bila pri nepremičninah obeh zastaviteljev vpisana zastavna pravica v korist upnice z zaznambo neposredne izvršljivosti;

− kreditojemalec ni plačal nobenega obroka kredita po Pogodbi; nad njim pa je bil dne 13. 4. 2015 tudi začet stečajni postopek, ki se je pred Okrožnim sodiščem v Kopru vodil pod opr. št. St 458/2015;

− zaradi teh okoliščin je upnica dne 9. 7. 2015 odstopila od Pogodbe ter zoper oba zastavitelja vložila ločena predloga za izvršbo.

O ugovoru (ne)popolne revizije

8. Revizija je popolna.

9. Kot izhaja iz podatkov v spisu, je upnica revizijo vložila elektronsko (dohodni zaznamek na l. št. 130). ZPP in ZIZ določata, da se lahko vloga stranke na sodišče vloži tudi v elektronski obliki. Vloži se v informacijski sistem sodstva1 in mora biti podpisana z elektronskim podpisom, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu. Formalnim zahtevam glede podpisa je obravnavana revizija po presoji Vrhovnega sodišča zadostila, saj je na (sicer skenirani) reviziji lastnoročni podpis višje državne odvetnice in žig Državnega odvetništva; kot samostojna kvalificirana uporabnica pa se je vložnica pri uporabi informacijskega sistema e-sodstva morala izkazati z vnosom uporabniškega imena in gesla ter z uporabo kvalificiranega potrdila. Funkcija podpisa vloge je avtorizacija, torej potrditev, da je revizijo (ali drugo vlogo) resnično napisal podpisnik. Podpis v konkretni zadevi (čeprav ne gre za izvirni podpis na fizični vlogi) kaže na to, da je višja državna odvetnica revizijo avtorizirala, dodatna zaščita pri vstopu v sam portal e-sodstva pa je možnost morebitne zlorabe praktično izničila. Šteti torej je, da je podpis na reviziji ustrezen.

10. Ker ZPP od zadnje novele predvideva možnost elektronske komunikacije stranke s sodiščem, je to posodobitev treba upoštevati tudi pri presoji izpolnjevanja nadaljnjih formalnih pogojev vložene revizije, kot jih določa 373. člena ZPP2. Če je revizija vložena elektronsko, zadostuje, da je sodišču posredovana v enem izvodu, ki ga sodišče nato elektronsko posreduje naprej (kot je to storilo tudi v konkretnem primeru in dolžniku revizijo vročilo po elektronski pošti). Nerazumno bi bilo od vložnika pričakovati, da vloži več elektronskih verzij vloge (kot to velja za vloge v fizični obliki). Prav tako zadostuje, da je elektronsko vloženi reviziji tudi sklep Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije priložen v elektronski verziji3 (in ne v izvirniku).

11. Obravnavani reviziji so bile nadalje priložene vse zahtevane priloge – sklep o dopustitvi revizije in predlog za dopustitev revizije (kot to zahteva tretji odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče ugotavlja, da v konkretnem primeru okoliščina, da reviziji niso bile priložene tudi priloge k predlogu za dopustitev revizije (na kar opozarja dolžnik v svojem odgovoru na revizijo) na popolnost revizije ne vpliva. Vse priloge h predlogu za dopustitev revizije (ki so bile v predlogu izrecno naštete) so takšne, da z njimi zagotovo razpolaga tudi dolžnik (šlo je za predhodne izvršilne sklepe v zadevi, notarski zapis Pogodbe med strankama in izjavo o odstopu od Pogodbe). Dolžnik je torej bil predhodno seznanjen s celotnim relevantnim procesnim gradivom in do posega v njegovo pravico do izjave ni prišlo. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da ta zahteva služi varstvu procesnih pravic nasprotne stranke. O dopustitvi revizije namreč odloča brez pridobitve sodnega spisa in v nekontradiktornem postopku; kontradiktornost se vzpostavi šele naknadno, to je v drugi fazi postopka z vložitvijo dopuščene revizije (375. člen ZPP). Nasprotni stranki, ki ji predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije pred tem nista bila vročena, bi bila v primeru, da ne bi bila priložena dopuščeni reviziji, odvzeta možnost seznaniti se s procesnim gradivom, ki je bilo podlaga za dopustitev revizije, ter preveriti, ali je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo glede v predlogu navedenih pravnih vprašanj in ali je predlagatelj vložil revizijo prav glede tistih vprašanj, glede katerih je bila dopuščena. Šele s seznanitvijo s procesnim gradivom, ki je bilo podlaga za dopustitev revizije, lahko torej nasprotna stranka učinkovito uresniči svojo pravico do izjave v revizijskem postopku. Tem pogojem pa je bilo v obravnavanem primeru zadoščeno.

O utemeljenosti revizije

12. Revizija je utemeljena.

13. 20.a člen ZIZ določa dva pogoja za izvršljivost notarskega zapisa: 1) da je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in 2) da je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla. Medtem ko izpolnjenost prvega pogoja v obravnavani zadevi ni problematična, revidentka v okviru postavljenega revizijskega vprašanja dokazuje tudi, da je njena terjatev do dolžnika zapadla.

14. Zapadlost terjatve se dokazuje z notarskim zapisom, javno listino ali po zakonu overjeno listino (drugi odstavek 20.a člena ZIZ). Če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, notar stranke opozori, da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku. Notar stranke opozori, da lahko, namesto dokazila o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku, upnik pooblasti notarja, da zapadlost sporoči dolžniku (tretji odstavek 20.a člena ZIZ).

15. Za obravnavano zadevo je bistvena presoja, kdaj je zapadlost terjatve ustrezno izkazana, da bi bilo mogoče dovoliti izvršbo na podlagi notarskega zapisa o dolžnikovem soglasju z neposredno izvršljivostjo obveznosti. Čeprav ZIZ govori o „pisni izjavi dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti“, pri uporabi tega pravila ne smemo samo (mehansko) slediti besedilu zakona, temveč moramo pri razlagi upoštevati tudi pravila obligacijskega prava. ZIZ je namreč procesni predpis, zato je pri materialnopravni presoji, katera pravna dejstva povzročijo (nastanek ali) zapadlost terjatve, treba uporabiti pravila Obligacijskega zakonika (OZ).4

16. Predčasno dospelost obveznosti povzroči upnikova uresničitev oblikovalnega upravičenja zaradi kršitve dolžnikove obveznosti. Med oblikovalne pravice, s katerimi se najpogosteje srečamo v zvezi z neposredno izvršljivostjo na podlagi notarskega zapisa, spadajo odstopna pravica, pravica do odpovedi pogodbe in pravica do odpoklica. Odstopna pravica je pravica, ki daje imetniku pravno možnost, da z enostransko izjavo volje, naslovljeno na drugo stranko, povzroči prenehanje (razvezo) tega pravnega razmerja. S tem pride do prenehanja medsebojnih pravic in obveznostih pogodbenih strank (prvi odstavek 111. člena OZ). Stranka, ki je na podlagi (pozneje razvezane) pogodbe izpolnila svojo obveznost, lahko zahteva vračilo izpolnitve po pravilih o neupravičeni obogatitvi. Pravno posledico (nastanek oziroma predčasno dospelost obveznosti) povzroči izjava volje odstopnega upravičenca; gre torej za enostranski pravni posel. Pri presoji, kdaj začne izjava o uresničitvi odstopnega upravičenja učinkovati, se po 14. členu OZ smiselno uporabljajo pravila o izjavi volje, potrebni za sklenitev pogodbe. Enostranski pravni posel tako začne učinkovati, ko ga prejme naslovnik.5

17. Obravnavana Pogodba v 9. členu določa, da lahko upnica odstopi od pogodbe in se poplača z danimi instrumenti zavarovanja plačil, če je izpolnitev posameznih obveznosti postala nemogoča. Upnica odstopnega upravičenja torej ni pridobila že s sklenitvijo Pogodbe, temveč šele z nastopom pravnega dejstva – nezmožnostjo izpolnitve obveznosti na strani kreditojemalca. Zato njena izjava o odstopu učinkuje (povzroči predčasno zapadlost obveznosti), če hkrati dokaže tudi dolžnikovo kršitev oz. nezmožnost izpolnitve njegove obveznosti.

18. Po presoji Vrhovnega sodišča je bila zapadlost terjatve v konkretnem primeru veljavno izkazana s tem, ko je upnica dokazala, da je bila kreditojemalcu vročena izjava o odstopu od pogodbe z dne 9. 7. 2015, iz katere izhajajo ugotovitve, da kreditojemalec do sedaj ni plačal še nobenega obroka, in da je bil dne 13. 4. 2015 nad njim začet stečajni postopek, zaradi česar je izpolnitev posameznih obveznosti postala nemogoča; upnica pa na podlagi upravičenja iz 9. člena notarskega zapisa odstopa od Pogodbe. Čeprav v izjavi ni bilo izrecno navedeno, da je terjatev zapadla, ne more biti nobenega dvoma, da je uresničitev odstopnega upravičenja povzročila zapadlost celotne terjatve, in da tak odstop učinkuje od vročitve izjave o odstopu kreditojemalcu.

Odgovor na postavljeno revizijsko vprašanje in sklepno o reviziji

19. Revizijsko sodišče na podlagi zgornjih argumentov odgovarja na postavljeno revizijsko vprašanje tako, da pri podaji upnikove izjave po tretjem odstavku 20a. člena ZIZ ni nujno navesti, da je terjatev zapadla z navedbo dneva zapadlosti, temveč zadostuje, da je zapadlost mogoče določiti na podlagi določb izvršilnega naslova, ob upoštevanju določil obligacijskega prava.

20. Revizija upnice je utemeljena (prvi odstavek 380. člena ZPP), kar terja spremembo izpodbijanega sklepa sodišča druge stopnje tako, da se pritožba dolžnika zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje, dolžnik pa sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

O revizijskih stroških

21. Ker je upnica z revizijo v celoti uspela, ji je dolžnik dolžan povrniti njene revizijske stroške (prvi odstavek 154. člena in drugi odstavek 165. člena ZPP) v višini 2.430,00 EUR (kar obsega 2000 točk za predlog za dopustitev revizije, 2000 točk za revizijo in 50 točk za materialne stroške; ob vrednosti odvetniške točke 0,6 EUR) v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

22. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenim v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------
1 Četrti odstavek 105.b člena ZPP.
2 Revizija se vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo prve stopnje, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, v primeru vložitve revizije zoper sodno odločbo iz četrtega odstavka 385. člena tega zakona, pa tudi za Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državno tožilstvo). Reviziji morata biti priložena predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije.Glede obrazloženosti revizije veljajo določbe, ki se nanašajo na obrazložitev predloga za dopustitev revizije (tretji do peti odstavek 367.b člena).
3 Način vložitve elektronske vloge in elektronske priloge podrobneje določata 21. člen Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih (PEPCSP) ter 9. člen Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (POVIAIP).
4 N. Plavšak, Neposredna izvršljivost notarskega zapisa, Podjetje in delo, št. 8, 2012, str. 1617, tč. 6.1.
5 Prim. drugi odstavek 25. člena OZ in prvi odstavek 28. člena OZ.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 20a, 20a/2, 20a/3
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 14, 111, 111/1
Datum zadnje spremembe:
24.08.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM5NDE5