<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sklep I Cp 121/2015
ECLI:SI:VSLJ:2015:I.CP.121.2015

Evidenčna številka:VSL0083049
Datum odločbe:15.04.2015
Senat, sodnik posameznik:Milan Mesojedec (preds.), Karmen Ceranja (poroč.), Majda Urh
Področje:DEDNO PRAVO
Institut:sklep o dedovanju - vsebina sklepa - volilo - zapis volila v sklepu o dedovanju

Jedro

Zapis volila v sklepu o dedovanju je le deklaratornega značaja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Dedinja K. K. sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje v I. točki izreka naštelo premoženje, ki po do sedaj znanih podatkih spada v zapuščino. V II. točki izreka je ugotovilo, da je zapustnica napravila pisno oporoko pred pričami v obliki notarskega zapisa, v kateri je razpolagala s solastnim delom 30/100 nepremičnine s parc. št. 73/54 k. o. X, ki so jo vsi dediči priznali za pristno in pravno veljavno; da je oporočna dedinja zapustničina hči K. K., ki prejme solastni del 30/100 predmetne nepremičnine, da sta volilojemnika zapustničina hči M. T. in zapustničin sin A. A., da vsak volilojemnik prejme 1/3 tržne vrednosti solastnega dela 30/100 predmetne nepremičnine po stanju na dan uvedbe zapuščinskega postopka, v roku 6 mesecev po pravnomočnosti sklepa o dedovanju; da za premoženje, ki ni zajeto v oporoki, nastopi zakonito dedovanje, da so zakoniti dediči v prvem dednem redu zapustničina hči K. K., zapustničina hči M. T. in zapustničin sin A. A., vsak z dednim deležen do 1/3. V III. točki izreka je ugotovilo, da so se dediči priglasili k dedovanju in sprejeli vsak svoj zakoniti dedni delež, oporočna dedinja K. K. je sprejela tudi svoj oporočni delež, volilojemnika M. T. in A. A. pa svoji volili, nato pa so vsi skupaj o delitvi zapuščine, s katero zapustnica v oporoki ni razpolagala, sklenili dedni dogovor, da osebni avto prejme M. T., ostalo premoženje pa si dediči razdelijo tako, da vsak prejme 1/3.

2. Zoper II. točko sklepa o dedovanju glede volil se pritožuje volilojemnik A. A. (ki je glede zapuščine, ki ni bila predmet oporočnega razpolaganja, tudi zakoniti dedič) zaradi zmotne uporabe materialnega prava, nepopolno in napačno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi v delu, v katerem so ugotovljena volila, in vrne zadevo v tem delu sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je sodišče prve stopnje v izreku zgolj povzelo vsebino oporoke glede volil, kar ni v skladu s 6. točko drugega odstavka 214. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), ki določa, da mora biti volilo v sklepu o dedovanju natančno opisano. Ker v izreku ni ustrezno konkretizirana vrednost denarnega volila, izpodbijani sklep ni primeren izvršilni naslov. Ker ni pričakovati, da se bodo dediči dogovorili glede vrednosti volila (saj oporočna dedinja ni hotela podpisati sporazuma, v katerem bi bila vrednost podedovanega deleža nepremičnine ocenjena na 190.000,00 EUR), bi morala volilojemnika zahtevati izpolnitev volila v pravdnem postopku, v katerem bi se s cenitvijo nepremičnine ugotavljala vrednost denarnega volila. To bi bilo v nasprotju z načelom ekonomičnosti, vprašljiv pa je tudi pravni interes volilojemnika za vložitev tožbe, če volilojemnika že razpolagata s pravnomočnim sklepom o dedovanju, v katerem je ugotovljeno volilo. V zapuščinskem postopku izvedena dopolnitev dokaznega postopka s cenitvijo vrednosti nepremičnine na dan uvedbe zapuščinskega postopka bi omogočila izdajo sklepa o dedovanju, ki bo ustrezen izvršilni naslov.

3. V odgovorih na pritožbo volilojemnica M. T. (ki je glede zapuščine, ki ni bila predmet oporoke, tudi zakonita dedinja) ter dedinja K. K. predlagata zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Vsebina sklepa o dedovanju je predpisana v 214. členu ZD. V skladu z omenjeno zakonsko določbo mora sklep o dedovanju obsegati poleg priimka in imena, poklica in stalnega prebivališča oseb, katerim je pripadlo volilo, tudi natančen opis te pravice. Z navedbo, da volilojemnik prejme 1/3 tržne vrednosti solastnega dela 30/100 predmetne nepremičnine po stanju na dan uvedbe zapuščinskega postopka, v roku 6 mesecev po pravnomočnosti sklepa o dedovanju,(1) je tej zahtevi zadoščeno.

6. Pritožnik neutemeljeno meni, da bi moralo sodišče prve stopnje navesti konkretno vrednost denarnega volila (da bo sklep o dedovanju predstavljal primeren izvršilni naslov za izterjavo denarnega volila in da pravda zaradi izpolnitve volila ne bo potrebna). Zapis volila v sklepu o dedovanju je le deklaratornega značaja. Volilojemnik ima pravico zahtevati izpolnitev volila od tistega, ki mu je z oporoko naloženo, naj volilo izpolni, na podlagi oporoke (prvi odstavek 86. člena ZD). Sklep o dedovanju zato tudi ne vsebuje dajatvenega izreka, da mora obremenjenec izpolniti volilo.(2) Volilojemnik posledično ne more izsiliti izpolnitve volila z izvršbo na podlagi sklepa o dedovanju, kot zmotno meni pritožnik. Izjema od pravila, da prisilna izvršba sklepov o dedovanju zaradi njihove ugotovitvene narave ne pride v poštev, velja za tisti del sklepa, v katerem sklep o dedovanju povzema sodno poravnavo, če ta vsebuje obveznost kaj dati, storiti, opustiti.(3) Takšna izjema v obravnavanem primeru ni podana, saj glede volila ni bila sklenjena sodna poravnava. Po obrazloženem izpodbijani sklep ni izvršilni naslov za izterjavo volila. Če oporočna dedinja volila ne bo želela prostovoljno izpolniti, bo lahko volilojemnik izterjal izpolnitev volila le na podlagi kondemnatorne sodbe, izdane v pravdnem postopku.(4)

7. Po povedanem pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 366. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP in 163. členom ZD), zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

8. Pritožbeno sodišče je odločilo še o stroških pritožbenega postopka. Po prvem odstavku 174. člena ZD vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka. Pritožnik je zahteval povračilo pritožbenih stroškov, vendar teh ni specificiral, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločilo v izreku tega sklepa. Pritožbeno sodišče še dodaja, da tudi v primeru, če bi pritožnik podal specificiran zahtevek za povračilo pritožbenih stroškov, ne bi bil upravičen do njihovega povračila glede na prvi odstavek 174. člena ZD. Volilojemnica in zakonita dedinja M. T. ni priglasila stroškov odgovora na pritožbo. Dedinja K. K. je podala specificiran zahtevek za povračilo stroškov odgovora na pritožbo. V skladu s prvim odstavkom 174. člena ZD je zato pritožbeno sodišče odločilo, da dedinja K. K. sama krije te stroške.

------

(1) Navedeno vsebino volila je sodišče prve stopnje povzelo po oporoki.

(2) Glej Karel Zupančič in Viktorija Žnidaršič Skubic, Dedno pravo, Tretja, spremenjena in dopolnjena izdaja, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2009, str. 263.

(3) Primerjaj dr. Vesna Vijavec, Dedovanje, Procesna ureditev, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1999, str. 196.

(4) Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe VS RS II Ips 185/2011 z dne 3.4.2014 in sklepa VSL I Cp 556/2003 z dne 26.3.2003.


Zveza:

ZD člen 86, 86/1, 174, 174/1, 214.
Datum zadnje spremembe:
15.06.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDc5Njgx