<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

VSRS Sklep II Ips 304/2016
ECLI:SI:VSRS:2018:II.IPS.304.2016

pomembnejša odločba

Evidenčna številka:VS00016458
Datum odločbe:13.09.2018
Opravilna številka II.stopnje:VSL Sodba II Cp 232/2016
Datum odločbe II.stopnje:23.03.2016
Senat:Anton Frantar (preds.), dr. Mateja Končina Peternel (poroč.), mag. Nina Betetto, Tomaž Pavčnik, Janez Vlaj
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
Institut:izpraznitev in izročitev stanovanja - lastninska pravica - osebna služnost stanovanja - sklep o dedovanju - sodna poravnava - volilo - vpis v zemljiško knjigo - pravica v pričakovanju - dobra vera - dopuščena revizija

Jedro

Kadar trčita na eni strani pravica tistega, ki ni vpisan v zemljiško knjigo, in na drugi strani pravna varnost - pravica dobroverne osebe, ki jo je pridobila v zaupanju v zemljiško knjigo, je treba dati prednost slednji. Nasprotno pa nepoštenega pridobitelja pravo ne sme varovati.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Tožnica je s tožbo z dne 15. 11. 2013 od sodišča zahtevala, naj razsodi, da sta toženki dolžni izprazniti ter ji izročiti nepremičnino parc. št. 5/3 k.o. 2093 .... Zatrjevala je, da je lastnica sporne nepremičnine in da jo toženki uporabljata brez pravnega naslova, saj na njej nista pridobili osebne služnosti stanovanja.

2. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo. Odločilo je, da dedni dogovor, ki so ga stranke zapuščinskega postopka sklenile glede služnosti stanovanja in s katerim so uredile pravico toženk do bivanja v nepremičnini, ni vseboval obveznosti vpisa služnosti v zemljiško knjigo. Zato v razmerju do tožnice nima učinka sodne odločbe o ustanovitvi služnosti, ki bi imela stvarnopravne učinke. Za odločilno je štelo dejstvo, da se je po sklenjenem dednem dogovoru lastništvo nepremičnine kar dvakrat spremenilo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo. Štelo je, da se sklenjen dedni dogovor nanaša le na pridobitev samega volila (kot obligacijske pravice zahtevati njegovo izpolnitev) in ne na predmet volila (služnostno pravico stanovanja). Zato je ocenilo, da so razlogi sodišča prve stopnje o učinkih takšnega dogovora pravno nepomembni, sklicevanje na pridobitev služnosti s sodno odločbo (sklepom o dedovanju) pa neutemeljeno.

4. Vrhovno sodišče je zoper odločitev sodišča druge stopnje s sklepom II DoR 136/2016 z dne 30. 6. 2016 dopustilo revizijo glede vprašanja: Ali se tožena stranka lahko upravičeno brani zoper stvarnopravni zahtevek na izročitev in izselitev iz stanovanja z ugovorom, da pravni naslov za bivanje v stanovanju predstavlja pravnomočni sklep o dedovanju, v katerega je povzet dedni dogovor o priznavanju volila osebne služnosti stanovanja?

Povzetek revizijskih navedb

5. Zoper odločitev sodišča druge stopnje tožena stranka vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, naj revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne in naloži tožeči stranki v plačilo vse pravdne stroške, podrejeno pa, naj obe sodbi razveljavi ter vrne zadevo v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Sodišči prve in druge stopnje naj bi zmotno presodili, da dedni dogovor, povzet v sklep o dedovanju, nima narave sodne poravnave in s tem pravnomočne sodne odločbe, in da naj bi bila potrebna še tožba ter vpis v zemljiško knjigo. Takšna odločitev naj bi nasprotovala odločitvi Vrhovnega sodišča II Ips 877/2009 z dne 17. 5. 2012 in večinski praksi višjih sodišč. Osebna služnost kot stvarna pravica na tuji stvari naj bi učinkovala zoper vsakega lastnika. Tožena stranka opozarja na nastanek služnosti v treh korakih: pridobitev volila ipso iure na podlagi oporoke in s trenutkom oporočiteljeve smrti (132. člen Zakona o dedovanju, ZD), pridobitev osebne služnostne pravice iz volila na podlagi sklenjenega dednega dogovora, ter vpis v zemljiško knjigo, ki pa je le deklaratornega značaja. Sodišče druge stopnje naj bi zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) s tem, ko se ni opredelilo do pritožbenih navedb tožene stranke glede pravne narave dednega dogovora.

6. Sodišče je revizijo vročilo tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila. Predlaga, naj revizijsko sodišče revizijo zavrne in toženi stranki naloži plačilo njenih revizijskih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Presoja utemeljenosti revizije

7. Revizija je utemeljena.

8. Po prehodni določbi tretjega odstavka 125. člena novele ZPP-E se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe novele, pred sodiščem druge stopnje in pred vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah noveliranega zakona, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo pred uveljavitvijo novele dne 14. 9. 2017, zato je Vrhovno sodišče uporabilo določbe ZPP, kakršne so veljale pred novelo ZPP-E.

9. Zmotno je stališče sodišč prve in druge stopnje, da toženki, ki še nista pridobili osebne služnosti stanovanja ampak imata na podlagi dednega dogovora o priznavanju volila osebne služnosti šele pravico v pričakovanju, nimata pravnega naslova za bivanje v nepremičnini. Da se lahko toženki uspešno zoperstavita tožbenemu zahtevku za izselitev namreč ni nujno, da sta nosilki stvarne pravice z učinkom erga omnes, temveč jima takšno varstvo lahko nudi tudi pričakovana pravica, ki učinkuje med njima in lastnikom nepremičnine. Res je, da toženki svoje osebne služnosti nista vpisali v zemljiško knjigo in sta se s tem odpovedali publicitetnemu učinku takšnega vpisa. Zato je bistvena presoja, ali toženki (še) uživata pravno varstvo tudi proti tožnici. Tisti, ki ne izkaže potrebne skrbnosti in ne poskrbi za vpis v zemljiško knjigo, se namreč izpostavi nevarnosti, da bo svojo pravico izgubil, saj tisti, ki v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke, vpisane v zemljiški knjigi, ne sme trpeti škodljivih posledic (načelo zaupanja v zemljiško knjigo).1 Kadar trčita na eni strani pravica tistega, ki ni vpisan v zemljiški knjigi, in na drugi pravna varnost – pravica dobroverne osebe, ki jo je pridobila v zaupanju v zemljiško knjigo, je treba dati prednost slednji. Nasprotno pa nepoštenega pridobitelja pravo ne sme varovati.2 To izhodišče je za presojo obravnavanega primera ključno saj se je (kot je to izpostavilo že sodišče prve stopnje) lastništvo sporne nepremičnine v vmesnem času kar dvakrat spremenilo. Od dobrovernosti tožnice je odvisno ali nevpisana osebna služnost toženk učinkuje tudi zoper njo.

10. Materialnopravno izhodišče nižjih sodišč, po katerem bi se toženki lahko uspešno uprli tožbenemu zahtevku le tako, da bi izkazali obstoj stvarne pravice z učinkom erga omnes, je po povedanem napačno. Zahtevka se lahko uspešno ubranita tudi, če dokažeta, da je tožnica za njuno pravico na nepremičnini vedela. Dejansko stanje glede tožničine dobrovernosti pa je ostalo nepopolno ugotovljeno. Zato je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje (drugi odstavek 380. člena ZPP). To naj presodi, ali je tožnica vedela ali bi morala vedeti za pričakovano pravico toženk, ki jo gradita na dednem dogovoru o priznanju volila po oporoki, in ob tehtanju položajev obeh pravdnih strank nato odloči, ali je ugovor toženk utemeljen ali ne.

11. Odločitev o revizijskih stroških je revizijsko sodišče pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------
1 10. člen SPZ.
2 Prim. VSRS II Ips 24/2017.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 10
Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 132
Datum zadnje spremembe:
09.01.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI0NDI0