<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Delovno-socialni oddelek

Sklep VIII Ips 200/2008
ECLI:SI:VSRS:2008:VIII.IPS.200.2008

Evidenčna številka:VS3003433
Datum odločbe:09.09.2008
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:kolektivni delovni spor - udeleženci - reševanje kolektivnih sporov - arbitražni postopek - neveljavnost kolektivne pogodbe - aktivna legitimacija sindikata

Jedro

Določbe drugega odstavka 47. člena ZDSS-1 je potrebno razlagati v tem smislu, da razen strank kolektivne pogodbe lahko vložijo predlog za začetek postopka v zvezi s kolektivnimi pogodbami tudi druga združenja delavcev oziroma delodajalcev ali posamezni delodajalci, za katere velja kolektivna pogodba in tudi skupine delavcev, za katere velja kolektivna pogodba in če izkažejo, da upravičeno uveljavljajo skupinski interes.

Ker podjetniška kolektivna pogodba nasprotnega udeleženca za predlagatelja ni veljala, ta na podlagi določb drugega odstavka 47. člena ZDSS-1 ni bil aktivno legitimiran za vložitev predloga, s katerim je uveljavljal neveljavnost kolektivne pogodbe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Nasprotni udeleženec sam krije stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v skladu s predlagateljevim predlogom ugotovilo, da je podjetniška kolektivna pogodba z dne 29.7.2005, sklenjena med nasprotnim udeležencem in Sindikatom igralniških delavcev Slovenije, Enota Y., neveljavna.

Sodišče druge stopnje je sledilo pritožbenim navedbam, da procesne predpostavke za vložitev predloga niso bile podane. Pri tem je štelo za odločilno, da predlagatelj kljub prvotni sprožitvi postopka pomirjenja, ki ni bil uspešen, pred vložitvijo predloga ni sprožil postopka pred arbitražo, ki je bil predviden v 77. in 80. členu za nasprotnega udeleženca veljavne Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (KP dejavnosti – Ur. l. RS, št. 83/97). Ker ni bila podana procesna predpostavka iz 23. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04), je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in tožbo (pravilno – predlog) kot nedovoljeno zavrglo.

Zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje vlaga predlagatelj revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da predlagatelj ni bil nikoli stranka KP dejavnosti in ne sporne podjetniške kolektivne pogodbe. Ker obe kolektivni pogodbi določata reševanje sporov s pomirjenjem in arbitražo le med strankami kolektivne pogodbe, zanj ta določba ne velja.

V odgovoru na revizijo je nasprotni udeleženec predlagal njeno zavrnitev.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/07) preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pa pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava.

Revizija sicer utemeljeno navaja, da je sodišče zmotno uporabilo določbe 77. in 80. člena za nasprotnega udeleženca veljavne KP dejavnosti o mirnem reševanju sporov in reševanju sporov pred arbitražo, saj se te določbe izrecno nanašajo le na spore med strankami kolektivne pogodbe. Ker predlagatelj ni stranka niti KP dejavnosti in niti podjetniške kolektivne pogodbe, ki je predmet tega spora, navedena določba KP dejavnosti zanj ne velja. Izpodbijani sklep zato iz tega razloga ni utemeljen. Pač pa je odločitev sodišča druge stopnje utemeljena iz drugih razlogov.

Na podlagi prvega odstavka 47. člena ZDSS-1 lahko predlog v kolektivnem delovnem sporu v zvezi s kolektivnimi pogodbami vložijo stranke kolektivne pogodbe, na podlagi drugega odstavka pa tudi druga združenja delavcev oziroma delodajalcev, ali posamezni delodajalci ter skupine delavcev za katere velja kolektivna pogodba, če izkažejo, da upravičeno uveljavljajo skupinski interes.

Navedene določbe drugega odstavka 47. člena ZDSS-1 je potrebno razlagati v tem smislu, da razen strank kolektivne pogodbe lahko vložijo predlog za začetek postopka v zvezi s kolektivnimi pogodbami tudi druga združenja delavcev oziroma delodajalcev ali posamezni delodajalci, za katere velja kolektivna pogodba in tudi skupine delavcev, za katere velja kolektivna pogodba in če izkažejo, da upravičeno uveljavljajo skupinski interes. Pri tem je na splošno mogoče ugotoviti, da na primer kolektivna pogodba dejavnosti velja tudi za združenja delavcev v podjetjih znotraj dejavnosti in posamezne delodajalce na področju dejavnosti, saj so le-ti pri sklepanju podjetniških kolektivnih pogodb vezani na določbe kolektivne pogodbe dejavnosti. Podjetniška kolektivna pogodba pa na najnižjem nivoju sklepanja kolektivnih pogodb velja le za stranke te kolektivne pogodbe, ne pa tudi za druga združenja delavcev in delodajalcev ali za druge delodajalce.

Glede na navedeno je mogoče ugotoviti, da podjetniška kolektivna pogodba nasprotnega udeleženca, ki je predmet tega kolektivnega spora, za predlagatelja ni veljala. Ob taki materialnopravni presoji na podlagi določb 2. odstavka 47. člena ZDSS-1 predlagatelj ni bil aktivno legitimiran za vložitev predloga, s katerim je uveljavljal neveljavnost kolektivne pogodbe.

Kolikor se predlagatelj sklicuje na interes svojih članov pri nasprotnem udeležencu, za katere je tudi veljala sporna kolektivna pogodba, bi lahko ta interes ščitil tako, da bi pri nasprotnem udeležencu zahteval sklenitev posebne kolektivne pogodbe, ki bi veljala za njegove člane ali glede na njegovo reprezentativnost za vse delavce pri nasprotnem udeležencu (10. in 11. člen Zakona o kolektivnih pogodbah – ZKoIP, Ur. l. RS, št. 43/06). Njegove pravice v zvezi s kolektivnimi pogajanji in kolektivnim urejanjem delovnih razmerij pri nasprotnem udeležencu z obstojem sporne kolektivne pogodbe niso bile kršene.

Ob navedeni materialno pravni presoji bi bila zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije glede na določbe ZPP sicer pravilna zavrnitev zahtevka oz. predlagateljevega predloga. Ker pa ZDSS-1 v 47. členu posebej ureja sposobnost udeležencev za vložitev predloga v kolektivnih sporih v zvezi s kolektivnimi pogodbami, revizijsko sodišče soglaša z obliko izreka izpodbijane odločbe sodišča druge stopnje.

Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Nasprotni udeleženec z odgovorom na revizijo ni bistveno prispeval k pojasnitvi zadeve. Zato sam krije stroške, ki so mu nastali z njegovo vložitvijo (člen 155/1 ZPP).


Zveza:

ZDSS-1 člen 47. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 77, 80.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0yNzIxOA==