<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Delovno-socialni oddelek

Sodba VIII Ips 3/2008
ECLI:SI:VSRS:2008:VIII.IPS.3.2008

Evidenčna številka:VS3003408
Datum odločbe:07.10.2008
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:odpovedni rok - kolektivni delovni spor - odpoved kolektivne pogodbe - prenehanje veljavnosti kolektivnih pogodb - uporaba kolektivne pogodbe po prenehanju veljavnosti
Objava v zbirki VSRS:DZ 2007-2010

Jedro

ZDR/90 v 118. členu določa, da če se kolektivna pogodba sklene za določen čas, se lahko sklene najdlje za obdobje petih let; veljavnost kolektivne pogodbe se podaljša, če jo pogodbeni stranki ne odpovesta. To pomeni, da kolektivne pogodbe ne prenehajo že po poteku roka, ki je določen za njihovo veljavnost, temveč jih je potrebno izrecno odpovedati. Ker stranke kolektivne pogodbe tega niso storile, temveč so kolektivno pogodbo uporabljale tudi po določenem roku in po poteku petih let od začetka veljavnosti, je prišlo do spremembe te kolektivne pogodbe v kolektivno pogodbo za nedoločen čas.

Strankam kolektivne pogodbe ni mogoče odreči pravice do odpovedi kolektivne pogodbe, tudi če zakon tega ne določa izrecno ali če v sami kolektivni pogodbi niso izrecno navedeni pogoji, roki in način odpovedi. Drugačno stališče bi bilo v nasprotju s svobodo kolektivnega pogajanja.

Ob izhodišču, da je kolektivno pogodbo mogoče odpovedati, to pomeni, da jo lahko odpovejo tudi stranke kolektivne pogodbe, za katero velja 34. člen ZKolP. Če jo lahko odpovejo, to pomeni, da je treba uporabiti 16. člen ZKolP glede odpovednega roka (če kolektivna pogodba ne vsebuje odpovednega roka, se kolektivna pogodba lahko odpove z odpovednim rokom šestih mesecev) in 17. člen ZKolP glede uporabe določb normativnega dela, ki določa, da se določbe normativnega dela kolektivne pogodbe uporabljajo najdlje eno leto. V primeru pogodb, za katere pa je treba uporabiti tudi 34. člen ZKolP, velja še nadaljnja omejitev in sicer, da se uporabljajo samo tiste določbe normativnega dela odpovedane kolektivne pogodbe, ki niso v nasprotju z ZDR in ZKolP.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„1. Odpoved Kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci (Ur. l. RS, št. 26/91; 129/2004), z dne 3.7.2006 objavljena v Ur. l. RS, št. 81/2006 z dne 31.7.2006, je nezakonita.

2. Kolektiva pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci (Ur. l. RS, št. 26/91; 129/2004) obstoji in velja.

Nasprotna udeleženca sta dolžna predlagatelju povrniti vse stroške postopka, v roku 8 dni in to z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izdaje sodbe do plačila.“

II. Ta sodba se objavi v Uradnem listu RS na stroške predlagatelja, v 30 dneh.

III. Predlagatelj je dolžan nasprotnemu udeležencu povrniti odmerjene stroške postopka v znesku 3.828,67 EUR, v osmih dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je odpoved kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci (Ur. l. RS, št. 26/91, 129/2004) z dne 3.7.2006, objavljena v Ur. l. RS, št. 81/2006 z dne 31.7.2006 nezakonita in da ta kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci obstoji in velja. Sodišče je tudi odločilo, da sta nasprotna udeleženca dolžna predlagatelju povrniti vse stroške postopka v znesku 2.120,68 EUR v roku 8 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izdaje sodbe dalje, do plačila in da se pravnomočna sodba sodišča na stroške nasprotnih udeležencev objavi v Uradnem listu RS.

Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ni se strinjalo s stališčem izpodbijane sodbe, da je kolektivno pogodbo mogoče opredeliti kot kolektivno pogodbo, sklenjeno za določen čas, temveč da gre za kolektivno pogodbo za nedoločen čas. Presodilo pa je, da nasprotna udeleženca nista imela pravne podlage za odpoved v določilih ZKolP, ker 34. člen tega zakona ne predvideva odpovedi veljavnih kolektivnih pogodb, s tem členom je podaljšana veljavnost starih kolektivnih pogodb do sklenitve novih. Konkretna kolektivna pogodba tudi ni v nasprotju niti z ZDR niti z ZKolP, zato na podlagi 34. člena ZKolP še velja ni je ni mogoče odpovedati.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje sta nasprotna udeleženca vložila revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala sta, da sta sodišči napačno uporabili materialno pravo, ker sta nasprotna udeleženca odpovedala kolektivno pogodbo povsem v skladu z Zakonom o kolektivih pogodbah (ZKolP – Ur. l. RS, št. 43/06). Sodišče druge stopnje pa je zagrešilo bistveno kršitev pravil postopka, ker sodba druge stopnje nima razlogov o odločilnih dejstvih. Nasprotna udeleženca sta utemeljeno odpovedala kolektivno pogodbo, ker ta kolektivna pogodba nima določbe o časovni veljavnosti, a bi jo po ZKolP morala imeti, kar pomeni, da je v nasprotju 15. členom ZKolP, ki določa načine prenehanja kolektivne pogodbe. Nasprotna udeleženca sta v celoti upoštevala vse določbe ZKolP in sta jo odpovedala skladno z drugim odstavkom 16. člena ZKolP, ki določa, da se kolektivna pogodba, ki ne vsebuje odpovednega roka, lahko odpove z odpovednim rokom šestih mesecev. Ta kolektivna pogodba pa je tudi v svojem bistvenem delu v nasprotju z Zakonom o delavnih razmerjih (ZDR – Ur. l. RS, št. 42/02 in naslednji). Revizija sodišču druge stopnje očita kršitev konvencij MOD, ker je s tem, da je kolektivno pogodbo obdržalo v veljavi, zavrlo kolektivno dogovarjanje za sklenitev nove kolektivne pogodbe. S takšno odločitvijo je nasprotna udeleženca postavilo v izrazito podrejen položaj, razlaga sodišča pa predstavlja omejevanje pogodbene svobode preko dopustnih meja.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani, in predlagatelju. Predlagatelj je vložil odgovor na revizijo, v katerem predlaga zavrnitev revizije nasprotnih udeležencev v celoti.

Revizija je utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišča druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo le v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih navedb ni preizkušalo.

Revizija pavšalno očitanega revizijskega razloga kršitve določb pravdnega postopka ni določno opredelila. Zato v tej smeri revizijsko sodišče izpodbijane sodbe ni preizkušalo.

Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno.

Drugostopno in prvo sodišče sta kot predmet obravnavanega delovnega spora opredelili vprašanje obstoja ali veljavnosti pogodbenega razmerja med Sindikatom obrtnih delavcev Slovenije in Obrtno zbornico Slovenije in Združenjem delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije GIZ glede na odpoved Kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci (KPDZD – Ur. l. RS, št. 26/91 - 129/2004). Glede na tako opredeljen predmet spora je ključno vprašanje časovne veljavnosti kolektivne pogodbe in možnosti odpovedi te kolektivne pogodbe.

Nasprotna udeleženca sta odpovedala kolektivno pogodbo na podlagi 15. in 16. člena ZKolP v povezavi s 34. členom istega zakona. Zakonitost odpovedi sta utemeljevala s stališčem, da gre za pogodbo za nedoločen čas, ki jo je na podlagi zgoraj navedenih členov možno odpovedati. Stališču nasprotnih udeležencev, da gre za pogodbo za nedoločen čas, je sodišče druge stopnje pritrdilo. S takšnim stališčem se strinja tudi revizijsko sodišče. Kolektivna pogodba v obligacijskem delu v točki B glede časovne veljavnosti kolektivne pogodbe določa, da ta kolektivna pogodba velja do 31.12.1992, razen tarifnega dela, ki velja do 31.12.1991. Nadalje je določeno, da se pogodba podaljša do sklenitve nove pogodbe, če se najkasneje tri mesece pred iztekom veljavnosti pogodbe ne zahteva njena sprememba ali začne postopek za sklenitev nove. Iz ugotovljenega dejanskega stanje izhaja, da se tri mesece pred iztekom zgoraj navedene veljavnosti ni zahtevala sprememba ali začel postopek za sklenitev nove pogodbe in je dejansko prišlo do preoblikovanja, sprva za določen čas sklenjene kolektivne pogodbe, v kolektivno pogodbo s časovno veljavnostjo za nedoločen čas. ZDR/90 v 118. členu določa, da se kolektivna pogodba sklene za določen čas, se lahko sklene najdlje za obdobje petih let. Veljavnost kolektivne pogodbe se podaljša, če jo pogodbeni stranki ne odpovesta. To pomeni, da kolektivne pogodbe ne prenehajo že po poteku roka, ki je določen za njihovo veljavnost, temveč jih je potrebno izrecno odpovedati - gre za posebnost kolektivnih pogodb. Ker stranke kolektivne pogodbe tega niso storile, temveč so kolektivno pogodbo uporabljale tudi po določenem roku in po poteku petih let od začetka veljavnosti, je prišlo do spremembe te kolektivne pogodbe v kolektivno pogodbo za nedoločen čas. Da je prišlo do takšnega preoblikovanja kaže tudi aneks k tej kolektivni pogodbi (Ur. l. RS, št. 129/2004), iz katerega je razvidno, da si bodo stranke kolektivne pogodbe prizadevale skleniti novo kolektivno pogodbo, da pa so kolektivno pogodbo od sklenitve dalje spoštovale in jo uporabljale.

Kolektivno pogodbo sklenjeno za nedoločen čas je možno odpovedati. Takšen zaključek ni v nasprotju s Konvencijami MOD, predvsem s konvencijami št. 87, 98 in 154. Cilj konvencije št. 87 o sindikalni svobodi in zaščiti sindikalnih pravic je, da delavci in delodajalci, brez predhodne odobritve ustanavljajo organizacije in se vanje včlanjujejo, vse z namenom izboljšati in varovati interese delavcev in delodajalcev. Načelo prostovoljnega kolektivnega pogajanja vsebuje konvencija št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja, državam podpisnicam tako v 4. členu nalaga ukrepe za širšo uporabo postopkov prostovoljnega dogovarjanja s kolektivnimi pogodbami. Dopolnitev te obveznosti pa je v konvenciji št. 154 o spodbujanju kolektivnega dogovarjanja, v 8. členu, ki nalaga, da ukrepi, sprejeti za spodbujanje kolektivnega pogajanja ne smejo biti zasnovani ali uporabljeni tako, da bi lahko ovirali svobodo kolektivnega pogajanja. Prostovoljnost dogovarjanja in sklepanja kolektivnih pogodb na drugi strani daje pravico strankam kolektivne pogodbe, da le-to odpovejo. V okvir prostovoljnega dogovarjanja in sklepanja nedvomno sodi tudi odpoved kolektivne pogodbe. Strankam kolektivne pogodbe ni mogoče odreči pravice do odpovedi kolektivne pogodbe, tudi če zakon tega ne določa izrecno ali iz same kolektivne pogodbe niso izrecno navedeni pogoji, roki in način odpovedi – kot to sedaj določa 16. člen ZKolP. Drugačno stališče, takšno kot ga je zavzelo drugostopno sodišče, da se kolektivne pogodbe ne da odpovedati, ker je zakonodajalec s 34. členom ZKolP podaljšal veljavnost starih kolektivnih pogodb do sklenitve novih in zato ne predvideva njihove odpovedi, je v nasprotju s svobodo kolektivnega pogajanja. Kolektivna pogodba je rezultat pogajanj med delavci in delodajalci, njen namen pa je, da se medsebojne pravice in obveznosti uredijo bolj podrobno in ugodno, kot jih določa zakon.

Obravnavana kolektivna pogodba je bila prvotno sklenjena za določen čas in zato ne vsebuje primerov in pogojev za njeno odpoved niti ne odpovednega roka. ZKolP v prvem odstavku 16. člena nalaga strankam, da primere in pogoje za odpoved kolektivne pogodbe uredijo v sami kolektivni pogodbi. Glede odpovednega roka zakon v drugem odstavku določa, da če ta v kolektivni pogodbi ni urejen, se kolektivna pogodba odpove z odpovednim rokom šestih mesecev. Glede primerov in pogojev za odpoved kolektivne pogodbe pa je možno uporabiti tudi splošna pravila civilnega prava, na kar napotuje ZKolP v drugem odstavku 1. člena. V tej zvezi je potrebno upoštevati 333. člen OZ (prej 358. člen ZOR) glede odpovedi trajnega dolžniškega razmerja. V tem členu je kot omejitev za odpoved trajnega dolžniškega razmerja določen neprimeren čas (tretji odstavek), pri čemer pa je to določbo potrebno uporabiti smiselno. Smiselna uporaba te določbe ne more pomeniti, da ena od strank lahko prepreči odpoved kolektivne pogodbe z izjavo, da je odpoved zanjo v neprimernem času, posebej ker sta se stranki pred odpovedjo že dogovorili za časovni okvir pogajanj za sklenitev nove pogodbe (aneks h kolektivni pogodbi z dne 10.11.2004, objavljen dne 3.12.2004 v Uradnem listu RS, št. 129/2004), vendar v tem obdobju nove kolektivne pogodbe nista uspeli skleniti. Nasprotnima udeležencema tako ni mogoče očitati, da sta kolektivno pogodbo odpovedala nezakonito. Spoštovala sta določbe glede odpovednega roka, pri odpovedi pa tudi nista ravnala v nasprotju s splošnimi pravili civilnega prava. Trditve predlagatelja glede spremenjenih okoliščin in neprimernega časa zato niso utemeljene.

Obravnavana kolektivna pogodba je veljala v času uveljavitve ZKolP. Ta v prvem odstavku 34. člena določa, da se določbe kolektivnih pogodb, ki veljajo na dan uveljavitve tega zakona, uporabljajo do preteka določnega roka veljavnosti oz. do sklenitve novih, če niso v nasprotju z ZDR in ZKolP. Smiselno enaka ureditev je v 17. členu ZKolP, ki ureja uporabo KP po prenehanju veljavnosti. Ob izhodišču, da je kolektivno pogodbo mogoče odpovedati, to pomeni, da jo lahko odpovejo tudi stranke kolektivne pogodbe, za katero velja 34. čl. ZKolP. Če jih lahko odpovejo to pomeni, da treba uporabiti 16. člen ZKolP glede odpovednega roka (če kolektivna pogodba ne vsebuje odpovednega roka, se kolektivna pogodba lahko odpove z odpovednim rokom šestih mesecev) in 17. člen ZKolP glede uporabe določb normativnega dela, ki določa, da se določbe normativnega dela kolektivne pogodbe uporabljajo najdlje eno leto. V primeru pogodb, za katere pa je treba uporabiti tudi 34. člen ZKolP pa velja še nadaljnja omejitev in sicer, da se uporabljajo samo tiste določbe normativnega dela odpovedane kolektivne pogodbe, ki niso v nasprotju z ZDR in ZKolP.

Ugoditev reviziji je vplivala tudi na plačilo stroškov postopka. Sodišče je o njih odločalo na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP. Upoštevaje odvetniško tarifo, je predlagatelj nasprotnima udeležencema dolžan povrniti zaznamovane stroške postopka v višini 6936 točk (1500 točk odgovor na tožbo, glavna obravnava 1125 točk, trajanje 50 točk, pritožba 1875 točk, revizija 2250 točk, povečano za 2% administrativnih stroškov je 6936 točk). Stroški nasprotnih udeležencev glede na vrednost točke 0,46 EUR, povečano za 20 % DDV skupaj znašajo 3.828,67 EUR.

ZDSS-1 v petem odstavku 53. člena določa, da se odločba sodišča iz prvega odstavka tega člena, ki se nanaša na kolektivne pogodbe in splošne akte delodajalca, objavi v javnem ali drugem glasilu, v katerem je objavljena kolektivna pogodba oziroma splošni akt delodajalca. Sodišče je v skladu s to določbo odločilo, da se ta sodba v 30 dneh objavi v Uradnem listu RS, na stroške predlagatelja.

Sodišče je na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP izpodbijano sodbo spremenilo tako, da se predlagateljev zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi kolektivne pogodbe kot neutemeljen zavrne.


Zveza:

ZKolP člen 15, 16, 17, 34.OZ člen 333. ZDR (1990) člen 118. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja člen 4. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 154 o spodbujanju kolektivnega pogajanja člen 8.
Datum zadnje spremembe:
24.09.2014

Opombe:

P2RvYy0yNzE5Mw==