<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Celju
Oddelek za prekrške

VSC sklep PRp 211/2014
ECLI:SI:VSCE:2015:PRP.211.2014

Evidenčna številka:VSC0004230
Datum odločbe:24.02.2015
Senat, sodnik posameznik:Branko Aubreht (preds.), Zinka Strašek (poroč.), Marija Bovha
Področje:PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
Institut:vročanje - naslov za vročanje - stalno prebivališče - začasno prebivališče - pravilnost vročitve

Jedro

Sodišče je storilki že vabilo na zaslišanje poslalo na naslov P. s pravilnim pravnim poukom, kar storilka v pritožbenih navedbah izrecno priznava, kar pomeni, da ji je ta pošta bila predana. V prošnji za preložitev zaslišanja je kot naslov svojega prebivališča navedla G., zahteva za predložitev dokazila (zdravniškega spričevala) pa ji je bila zopet poslana na naslov stalnega prebivališča P., na katerem ima stalno prebivališče tudi storilkina mati. Vendarle pa nima prav pritožba, da je sodišče prve stopnje vročitev poziva storilki opravilo napačno, saj iz podatkov CRP izhaja, da ima storilka naslov za vročanje P., ne pa naslov začasnega bivališča G., ki ga je navedla v svoji vlogi. Če ima posameznik v RS poleg stalnega prebivališča prijavljeno eno ali več začasnih prebivališč, mora ob prijavi stalnega oziroma začasnega prebivališča določiti, kateri od teh naslovov se šteje za naslov za vročanje. V konkretnem primeru pa je to naslov na katerega je storilki bil vročan poziv z dne 17. 6. 2014.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Storilka je dolžna plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa.

Obrazložitev

1. Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom storilkino zahtevo za sodno varstvo - ZSV z dne 2. 8. 2013 zoper plačilni nalog (PN) prekrškovnega organa - Policijske postaje … št. … z dne 25. 7. 2013 zavrglo, storilki pa posledično naložilo v plačilo tudi sodno takso.

2. Storilka po svojem zagovorniku tako odločitev prvostopnega sodišča napada zaradi bistvenih kršitev določb postopka o prekršku, kršitve materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga razveljavitev napadenega sklepa in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz izpodbijanega sklepa izhajajo naslednja relevantna procesna dejstva:

- prekrškovni organ je storilki prekrška 25. 7. 2013 izdal PN št. … zaradi treh prekrškov in sicer zaradi prekrška po četrtem odstavku člena 6, prvem odstavku člena 22 in drugem odstavku člena 7 ZJRM-1 in ji skupaj naložil v plačilo globo v višini 1.357,06 EUR, kot kraj storilkinega prebivališča pa iz PN izhaja naslov “P.”

- iz zdravniškega potrdila, ki je priloženo sklepu o pridržanju storilke izhaja zapis o storilkinem prebivališču: “P.”

- storilka prekrška je 2. 8. 2013 zoper tako izdani PN prekrškovnega organa vložila redno pravno sredstvo - ZSV, v tem pravnem sredstvu pa je kot kraj svojega prebivališča navedla naslov: “P.”

- sodišče je tako, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, ocenilo, da bo dopolnilo dokazni postopek glede storilki očitanih prekrškov, zato je razpisalo narok za storilkino zaslišanje za dne 16. 6. 2014 in storilko vabilo na naslov “P.”, tako vabilo pa je storilki bilo pravilno vročeno v skladu z določbo drugega odstavka člena 67 ZP-1

- storilka prekrška se zaslišanja 16. 6. 2014 ni udeležila, istega dne pa je neposredno pri sodišču prve stopnje vložila vlogo - prošnjo za prestavitev datuma zaslišanja, v tej vlogi pa je navedla kot kraj svojega prebivališča G., navedla pa je, da se zaslišanje 16. 6. 2014 ne more udeležiti zaradi bolezni

- sodišče prve stopnje je storilko prekrška z dopisom z dne 17. 6. 2014 pozvalo, da na predpisanem obrazcu za zdravniško potrdilo predloži dokazilo o svoji opravičeni odsotnosti z zaslišanja za dne 16. 6. 2014, ker bo v nasprotnem primeru štelo, da svojega izostanka z dne 16. 6. 2014 ni opravičila, tako opozorilo in zahtevo pa je sodišče poslalo storilki prekrška na njen naslov, ki se je ves čas nahajal v spisovnem gradivu in sicer “P.”

- ker storilka prekrška v 8 dneh od prejema takega opozorila sodišča ni reagirala z izpolnitvijo naložene obveznosti, je prvostopno sodišče izdalo izpodbijani sklep dne 24. 2. 2015.

5. Pritožba v svojih navedbah v okviru pritožbenega razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja trdi, da je sodišče opravilo napačno vročanje sodnih pošiljk in obdolženko ni pravilno seznanjalo z zadevo, pri čemer izpostavlja, da je prišlo do spora med hčerko (storilko) in njeno materjo, saj je po prijavi dogodka policija posredovala in storilki izdala tudi PN, ki ga storilka z vloženo ZSV izpodbija. Mati storilke stanuje na naslovu P., tja je sodišče pošiljalo vsa sodna pisanja, storilka pa tam ne stanuje, temveč stanuje na naslovu G., s čemer je sodišče bilo že seznanjeno s storilkinim dopisom z dne 16. 6. 2014. Sodišče torej ni pravilno opravilo zahtevane vročitve, pri čemer pritožba poudarja, da je v predmetnem postopku šlo za spor med storilko in njeno materjo, ki ni imela interesa, da bi storilki pošto pošiljala, saj je z njo v sporu. Sodišče je tako nepravilno prezrlo storilkin dopis z dne 16. 6. 2014, ker ji zahtevo po dopolnitvi njenega opravičila ni poslalo na njen, temveč na naslov njene matere. Storilka pa te pošte ni prejela, saj zanjo ni vedela, mati pa jo ni obvestila. Pritožba meni, da niso podani pogoji za ustavitev postopka oziroma za zavrženje ZSV. Storilka pa v svojih navedbah tudi ne zanika, da je vabilo za dne 16. 6. 2014 dobila (posredno).

6. Iz izpodbijanega sklepa torej izhaja, da je prvostopno sodišče zaradi storilkine pasivnosti, ker se zaslišanja za 16. 6. 2014 ni udeležila, naknadno pa po zahtevi sodišča ni predložila ustreznega dokazila o upravičenosti izostanka z naroka 16. 6. 2014, gradilo na določbi tretjega odstavka člena 61 ZP-1 in sicer, da v kolikor se storilec vabilu ne odzove in svojega izostanka ne opraviči, se šteje, da je vloženo ZSV umaknil. Poslovanje prvostopnega sodišča, ki je povzeto tudi v izpodbijani sklep pokaže, da je sodišče obdolženki že vabilo na zaslišanje poslalo na naslov “P.” s pravilnim pravnim poukom v skladu s tretjim odstavkom člena 61 ZP-1, kar storilka v svojih pritožbenih navedbah izrecno priznava, kar pomeni, da ji je ta pošta bila tudi predana. Drži navedba v pritožbi, da je storilka 16. 6. 2014 v prošnji za preložitev zaslišanja, ki jo je neposredno oddala pri prvostopnem sodišču, navedla kot naslov svojega prebivališča G., kot drži tudi ugotovitev, da ji je v nadaljevanju zahteva za predložitev dokazila (zdravniškega potrdila) s strani prvostopnega sodišča bila zopet poslana na naslov njenega stalnega prebivališča (P.) na tem naslovu pa, kot izkazuje spisovno gradivo, ima stalno prebivališče tudi storilkina mati H. L.. Vendarle pa nima prav pritožba, da je prvostopno sodišče vročitev poziva storilki za predložitev zdravniškega potrdila opravilo napačno, ko ji ga je poslalo na naslov P.. Iz podatkov v CRP namreč izhaja, da ima storilka v CRP zaveden naslov za vročanje P., ne pa naslov začasnega bivališča, ki ga je navedla v svoji vlogi z dne 16. 6. 2014 (G.). Če pa ima posameznik v RS poleg stalnega prebivališča prijavljeno eno ali več začasnih bivališč (kot je tudi v obravnavanem primeru!), mora ob prijavi stalnega oziroma začasnega prebivališča oziroma stanovanja določiti, kateri od teh naslovov se šteje za naslov za vročanje (določba 2. točke prvega odstavka člena 17 a ZPPreb). V konkretnem primeru pa je to naslov na katerega je storilki bil vročan poziv z dne 17. 6. 2014. Zato prvostopno sodišče ni imelo nobene podlage, da bi vročitev poziva z dne 17. 6. 2014 opravilo na naslov G., kot pritožba to prvostopnemu sodišču tudi nepravilno očita. Pri tem ni prezreti, da je vse vloge do tedaj sodišču storilka pošiljala z naslova svojega naslova za vročanje (P.), enako pa ji je prvostopno sodišče na ta naslov vročalo tudi izpodbijani sklep, zoper katerega je storilka po svojem zagovorniku pravočasno vložila pritožbo dne 17. 10. 2014. Povedano pomeni, da drži ugotovitev v izpodbijanem sklepu o tem, da je bila vročitev zahteve - poziva prvostopnega sodišča z dne 17. 6. 2014, ko je bila sodna pošiljka poslana storilki na naslov njenega stalnega prebivališča oziroma na naslov za vročanje, ki je razviden iz CRP (P.), pravilna, pritožba o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju pa je neutemeljena.

7. Zaradi navedenega je bilo potrebno storilkino pritožbo, vloženo po njenem zagovorniku zavrniti kot neutemeljeno (določba tretjega odstavka člena 163 ZP-1) in potrditi sklep sodišča prve stopnje, ki je pravilen in zakonit v odsotnosti kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi uradoma.

8. Storilka s pritožbo ni uspela, zato bo v skladu z določbo prvega odstavka člena 147 ZP-1 morala plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso, ta pa je odmerjena v skladu s tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v višini 20,00 EUR. K plačilu tako odmerjene sodne takse pa bo storilka pozvana v 15 dneh od vročitve tega sklepa po prvostopnem sodišču.


Zveza:

ZP-1 člen 67, 67/2. ZUP člen 87, 87/4. ZPPreb člen 17a, 17a/1.
Datum zadnje spremembe:
22.02.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzkxMDY1