<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

UPRS sodba II U 415/2015
ECLI:SI:UPRS:2015:II.U.415.2015

Evidenčna številka:UM0012407
Datum odločbe:18.11.2015
Senat, sodnik posameznik:Vlasta Švagelj Gabrovec (preds.), Violeta Tručl (poroč.), Sonja Kočevar
Področje:NOTARIAT - UPRAVNI POSTOPEK
Institut:notar - imenovanje notarja - pogoji za imenovanje notarja - strokovna usposobljenost - posedovanje ustreznih prostorov - obrazložitev odločbe

Jedro

Odločitev o imenovanju notarja ni upravna zadeva v smislu 2. člena ZUP, ampak gre za tako imenovano drugo javnopravno stvar, v teh zadevah pa se ZUP uporablja smiselno, kolikor ta področja niso posebej urejena s posebnim postopkom, v obravnavani zadevi to pomeni z ZN. Gre torej za diskrecijsko odločitev, ki mora biti po presoji sodišča obrazložena toliko, da je iz nje razvidno, da je sprejeta po v skladu z zakonom določenem postopku, da so se tekom izbirnega postopka presojale z zakonom določene okoliščine (to je strokovna usposobljenost in izpolnjevanje pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN) in da odločitev ni očitno nerazumna oziroma da ne odstopa od odločitev sprejetih v podobnih oziroma primerljivih zadevah.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z v uvodu navedeno odločbo je minister za pravosodje odločil, da se za notarko na prostem notarskem mestu s sedežem v Mariboru imenuje A.A. Iz obrazložitve izhaja, da je Ministrstvo za pravosodje na podlagi drugega odstavka 10. člena Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN) in skladno z Odredbo o številu in sedežih notarskih mest v Uradnem listu RS št. 37 z dne 29. 5. 2015 objavilo razpis za eno prosto notarsko mesto s sedežem v Mariboru, na katerega sta se prijavili tožnica in izbrana kandidatka A.A. Ministrstvo je ugotovilo, da obe prijavljeni kandidatki izpolnjujeta razpisne pogoje, Notarska zbornica pa je v mnenju št. 1530/2015 z dne 24. 7. 2015 navedla, da je B.B. primernejša kandidatka za imenovanje na prosto notarsko mesto s sedežem v Mariboru, saj je že opravljala delo notarske pomočnice in notarja v odsotnosti nadomeščala kot notarska namestnica.

Minister za pravosodje je s sklepom z dne 15. 7. 2015 imenoval člane komisije za izvedbo izbirnega postopka. Komisija je v izbirnem postopku na podlagi listinske dokumentacije ter na podlagi ustnega razgovora, ki ga je opravila s kandidatkama, preverila strokovno usposobljenost obeh prijavljenih kandidatk ter izpolnjevanje pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN. Od skupno 30 možnih točk je kandidatka B.B. zbrala 24 točk, kandidatka A.A. pa 28 točk. Zaključek komisije za izvedbo izbirnega postopka je, da sta obe prijavljeni kandidatki ustrezno strokovno usposobljeni za imenovanje za notarja. Ugotovila je tudi, da na podlagi pridobljene listinske dokumentacije in dosedanjega dela prijavljenih kandidatk, njunega ravnanja in obnašanja, ni moč utemeljeno sklepati, da kandidatki notarskega poklica ne bi opravljali strokovno, pošteno ali da kot notarki ne bi varovali ugleda notarskega poklica ter nepristranskosti. Nobena od njiju tudi ni bila obsojena za kazniva dejanja. Na osnovi navedenega komisija zaključuje, da kandidatki izpolnjujeta pogoj iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN.

Minister za pravosodje je po seznanitvi z mnenjema izbirne komisije in Notarske zbornice Slovenije dne 14. 9. 2015 s kandidatkama opravil še dodatni ustni razgovor. Minister pri svoji izbiri ni vezan na mnenje Notarske zbornice kot tudi ne na mnenje komisije za izvedbo izbirnega postopka. Izbiro opravi po izvedenem izbirnem postopku, v katerem se preveri strokovna usposobljenost in izpolnjevanje zakonskih pogojev. Pri odločitvi je minister upošteval okoliščino, da nobena od kandidatk na razgovoru dne 14. 9. 2015 ni bistveno odstopala, vendar pa na osnovi ostalih listin oziroma dokumentacije v upravnem spisu št. 704-19/2015 nekoliko višji nivo strokovne usposobljenosti izkazuje kandidatka A.A. Glede na navedeno je minister v skladu z izbirno pravico iz prvega odstavka 10.a člena ZN, po seznanitvi z mnenjem komisije za izvedbo izbirnega postopka in po vpogledu v spis ter po opravljenem dodatnem ustnem razgovoru, kandidatko A.A. ocenil kot primernejšo kandidatko za imenovanje na prosto notarsko mesto s sedežem v Mariboru.

Tožnica v vloženi tožbi navaja, da ima izpodbijana odločba le zelo poenostavljeno in posplošeno oziroma glede vrste odločilnih okoliščin v celoti neobstoječo obrazložitev, ter je zato povsem izven standardov, ki jih glede ustreznega ter z ustavnimi pravicami prizadetih skladnega utemeljevanja odločb državnih organov postavljajo zlasti določbe 22., 25. in 23. člena Ustave RS ter obsežna sodna praksa na njuni podlagi. Glede na to je izpodbijana odločba po mnenju tožeče stranke arbitrarna tako v pogledu presoje zakonskih pogojev za imenovanje notarja iz 8. člena ZN kot tudi v pogledu presoje strokovne usposobljenosti obeh kandidatk na podlagi 10. in 10.a člena ZN.

Glede prvega tožeča stranka ugotavlja, da tožena stranka v izpodbijani odločbi o tem navede le povsem pavšalno afirmativno stališče o tem, da naj bi obe kandidatki zakonske pogoje izpolnjevali. Tako izpodbijana odločba ne navaja ničesar o tem, kaj šteje tožena stranka za potrebne in primerne prostore za opravljanje notariata ter kaj za potrebno in primerno opremo za opravljanje notariata. Če bi tožena stranka prijavo A.A. glede pogoja iz 8. točke drugega (pravilno prvega) odstavka 8. člena ZN presojala, bi po prepričanju tožeče stranke morala priti do zaključka, da ti pogoji pri kandidatki A.A. niso izpolnjeni. Za izpolnjevanje tega pogoja je namreč A.A. predložila zgolj pogodbo o najemu poslovnega prostora z dne 10. 6. 2015, po kateri je najemodajalka družba C. d.o.o. kandidatki A. A. dala v najem poslovne prostore, ki jih predstavljata dve opremljeni pisarni v skupni površini 51,62 m2 s pravico do souporabe sanitarij in sorazmernega dela hodnika v stavbi na naslovu … v Mariboru. Po mnenju tožeče stranke zgolj dve pisarni, od katerih je ena čakalnica za stranke, že v osnovi ne predstavljata potrebnih in primernih prostorov za opravljanje notariata. Ta pogoj je namreč lahko izpolnjen le v primeru, da je pisarn več, ter da je tudi več kvadrature prostorov. O tem koliko pisarn in kvadrature zadosti pogoju iz 8. točke prvega odstavka 8. člena ZN, tožena stranka v izpodbijani odločbi ne opredeli. Razen tega je neobhoden pogoj za opravljanje notarske dejavnosti računalniška oprema, ki omogoča za notarsko dejavnost nujno potrebne baze podatkov ter računalniško poslovanje notarja v okviru z zakonom predpisanih sistemov vlaganja vlog, predlogov in podobnega. O tem, da ima takšno opremo, kandidatka A.A. ni podala kakršnekoli navedbe ali še manj dokaza.

V nadaljevanju se tožeča stranka sklicuje na pravila, ki veljajo v primeru, ko upravni organ odloča po prostem preudarku. Meni, da izpodbijana odločba tem pravilom z obrazložitvijo ni zadostila. Po mnenju tožeče stranke v obrazložitvi odločbe izražen zaključek, po katerem nekoliko višji nivo strokovne usposobljenosti izkazuje kandidatka A.A., nima nobene osnove. Iz tega razloga je tudi ni mogoče izpodbijati z nasprotno argumentacijo. Ministrov zaključek, da naj bi bila strokovna usposobljenost ene kandidatke boljša od strokovne usposobljenosti druge kandidatke je kompleksen zaključek, katerega nujna predpostavka je ugotavljanje strokovne usposobljenosti ene in druge kandidatke in nato primerjava enega z drugim, tega pa v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni.

Šele, če bi bili v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedeni zaključki o teh in podobnih relevantnih okoliščinah, bi tožeča stranka lahko odločbo izpodbijala z argumenti zoper argumente, torej na način, ki je edino skladen z ustavnimi pravicami in ki mora biti vložniku z zakonom predvidenega pravnega sredstva z ustrezno obrazložitvijo odločbe omogočen. V primeru prostega preudarka so kriteriji za ustrezno obrazložitev odločbe lahko nekoliko blažji, ne pomeni pa, da so lahko popolnoma opuščeni. To predstavlja bistveno kršitev pravil postopka iz 1. točke prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1 ter v zvezi s 7. točko drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter tudi kršenje ustavnih pravic iz 22., 25., 23 in 14. člena Ustave RS. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in priglaša stroške tega upravnega spora.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je bilo v postopku izpolnjevanje pogojev iz 8. člena ZN pravilno ugotovljeno. Dodaja, da podrobnejših določb glede izpolnjevanja minimalnih tehničnih in drugih pogojev, ki bi se nanašali na zunanjo in notranjo ureditev prostorov in na ureditev pisarne in opreme, v katerih bo v primeru imenovanja določenega kandidata potekala notarska dejavnost, ZN ne določa. Ti tudi s kakšnim podzakonskim predpisom niso določeni. Glede na navedeno in upoštevajoč, da je lahko izmed praviloma več prijavljenih kandidatov na razpisano notarsko mesto imenovan zgolj eden izmed njih, bi bilo od kateregakoli kandidata neprimerno pričakovati, da bo imel že ob prijavi na razpisano prosto notarsko mesto v lasti oziroma v najemu celotno opremo, ki jo bo v primeru imenovanja na notarsko mesto (kar je bodoče negotovo dejstvo) uporabljal ob nastopu notarske dejavnosti, saj so v zvezi s tem povezani veliki stroški. V praksi tako Ministrstvo za pravosodje, kot je zapisano tudi v razpisu za navedeno prosto notarsko mesto, od vsakega posameznega kandidata zahteva, da poda izjavo, da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje notariata, pri čemer morajo biti iz dokazila o izpolnjevanju pogojev glede prostorov razvidni zemljiškoknjižni podatki, v primeru neskladja med dejanskim in zemljiškoknjižnim stanjem pa tudi vse predhodne listine, iz katerih bo razvidno, da je zadnjo pogodbo podpisala upravičena oseba. Torej se za izpolnjevanje omenjenega pogoja od kandidatov pričakuje, da podajo izjavo, da imajo opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje notariata, hkrati pa predložijo tudi najemno pogodbo oziroma predpogodbo ter pripadajoče izpiske iz zemljiške knjige, kar kot ustrezno potrjuje tudi Notarska zbornica Slovenije.

V zvezi z ostalimi tožbenimi očitki pa tožena stranka pojasnjuje, da odločba o imenovanju notarja kot nosilca javne službe ni upravni akt, ampak posamičen oblastveni akt. Zato je glede vsebine obrazložitve takšne odločbe treba upoštevati 4. člen ZUP. Glede tožbenega ugovora, da razlogi, na katerih temelji izpodbijana odločba, niso podani in obrazloženi, minister odgovarja, da ni sporno, da sta v konkretnem primeru obe kandidatki izpolnjevali zakonske pogoje za imenovanje za notarja. Z imenovanjem kandidatov, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za imenovanje na notarsko mesto, pa minister v ničemer ne krši niti ustavnih niti katerihkoli drugih pravic oseb, ki niso imenovane, saj ima vsak, ki izpolnjuje pogoje za notarja pod enakimi pogoji pravico kandidirati, ne pa tudi pravice biti imenovan. Drugačna razlaga ustavnih določb, katerih kršitev zatrjuje tožeča, stranka ni mogoča. Tožena stranka je imenovala komisijo, ki je opravila izbirni postopek. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je prikazana ocena, ki jo je posamezna kandidatka dosegla na ustnem razgovoru in je opredeljena s številom točk. Glede na to tožena stranka zavrača tožbeni očitek, da je bila odločitev tožene stranke arbitrarna in da tožena stranka ni upoštevala dosedanjih izkušenj, strokovnega dela, dodatne strokovne usposobljenosti in dodatnih znanj. Tožena stranka še pojasnjuje, da je minister po zakonito opravljenem izbirnem postopku pri svoji izbiri izmed prijavljenih kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, prost. Ni vezan ne na mnenje Notarske zbornice kot tudi ne na mnenje izbirne komisije. V postopku imenovanja minister vedno poskuša izbrati tistega izmed prijavljenih kandidatov, glede katerega meni, da bo najbolje upravičil javno zaupanje, ki se mu z imenovanjem podeli. V kolikor tako presodi, se lahko torej minister odloči tudi, da na prosto notarsko mesto ne imenuje nikogar izmed prijavljenih kandidatov. Glede na obrazloženo tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Odgovor na tožbo je vložila tudi A.A., ki nastopa v tem upravnem sporu kot prizadeta stranka v smislu 3. alinee 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena ZUS-1. Tudi ona se zavzema za zavrnitev tožbe in navaja, da vse pogoje, ki jih navaja 8. člen ZN, izpolnjuje. Tako izpolnjuje tudi pogoj iz 8. točke prvega odstavka 8. člena ZN, saj z najetimi prostori izpolnjuje pogoj potrebnih primerih prostorov za opravljanje notariata. Po njenem mnenju je za odločitev ključno, ali sta oprema in prostori za opravljanje notariata primerni, če ima nekdo boljše prostore, pa to ne nagiba tehtnice na njegovo stran. Razen prostorov pa ima tudi vso drugo opremo, ki jo potrebuje pri svojem delu. Meni, da so neutemeljeni tudi očitki o arbitrarnosti izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožeča stranka je na oba odgovora na tožbo odgovorila s pripravljalno vlogo, v kateri še dodatno utemeljuje tožbene razloge. Meni, da mora tožena stranka pri odločitvi izhajati iz določila 8. člena ZN in pri tem tega postopka ne more po lastni presoji poenostavljati. Vztraja pri svoji že v tožbi postavljeni trditvi, da izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena.

Tožba ni utemeljena.

Pogoje in postopek za imenovanje notarja določa ZN. Razpis prostega notarskega mesta objavi ministrstvo, pristojno za pravosodje v Uradnem listu RS. Vloge za imenovanje na razpisano prosto notarsko mesto se vložijo pri ministrstvu. Z nepopolnimi in prepozno vloženimi prijavami se ravna v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Prijave, ki ne izpolnjujejo razpisnih pogojev, ministrstvo zavrne po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Notarja imenuje na prosto notarsko mesto minister, pristojen za pravosodje. Pred imenovanjem notarja pridobi mnenje Notarske zbornice Slovenije o prijavljenih pomočnikih, ki pa zanj ni zavezujoče. Notarska zbornica lahko poda mnenje o prijavljenih kandidatih v 30 dneh (10. člen ZN).

Minister opravi izbiro po izvedenem izbirnem postopku, v katerem se preveri strokovna usposobljenost ter izpolnjevanje pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena zakona, to je, da je kandidat vreden zaupanja za opravljanje notariata (drugi odstavek 10.a člena ZN). Izbirni postopek opravijo člani komisije, ki jo imenuje minister pristojen za pravosodje (tretji odstavek 10.a člena ZN). Izbirni postopek se opravi s preverjanjem strokovne usposobljenosti iz dokumentacije, ki jo je predložil kandidat, in s pisnim preizkusom usposobljenosti ali ustnim razgovorom (četrti odstavek 10.a člena ZN). Člani komisije najkasneje v sedmih dneh po opravljenem izbirnem postopku ministru, pristojnemu za pravosodje, posredujejo svoje mnenje o izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka tega člena (peti odstavek 10.a člena ZN). Ustni razgovor iz četrtega odstavka tega člena lahko s kandidati za imenovanje na notarsko mesto opravi tudi minister, pristojen za pravosodje (šesti odstavek 10.a člena ZN). Zoper odločbo o imenovanju notarja ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor (sedmi odstavek 10. člena ZN).

Izbira in imenovanje notarja poteka po postopku, razvidnem iz zgoraj navedenih zakonskih določil, ki se začne z razpisom prostega notarskega mesta. To je, kot pravi zakon (drugi odstavek 10.a člena ZN), izbirni postopek. Odločitev o imenovanju notarja torej ni upravna zadeva v smislu 2. člena ZUP, ampak gre za tako imenovano drugo javnopravno stvar, v teh zadevah pa se ZUP uporablja smiselno, kolikor ta področja niso posebej urejena s posebnim postopkom (4. člen ZUP), v obravnavani zadevi to pomeni z ZN.

Prevladujoče stališče v sodni praksi je, da izbira notarja, ki jo opravi minister, ne pomeni odločanja po prostem preudarku (glej odločbe Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 1354/2006 z dne 10. 10. 2006, št. I Up 790/1999 z dne 26. 3. 2003, I Up 535/2001 z dne 10. 10. 2002). Drugačno stališče je zavzeto v sodbi Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 155/2013 z dne 29. 5. 2013.

Kot je bilo že povedano, se v skladu s 4. členom ZUP v obravnavani zadevi ZUP uporablja smiselno, zato se po presoji sodišča smiselno uporabljajo tudi določbe o prostem preudarku. Pri imenovanju notarja gre za odločitev o izbiri, to je za diskrecijsko odločitev o izbiri izmed tistih kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje. Nepopolne in prepozno vložene vloge ter vloge tistih, ki ne izpolnjujejo razpisnih pogojev namreč že pred začetkom izbirnega postopka zavrže oziroma zavrne ministrstvo (četrti in peti odstavek 10. člena ZN). Nato se v izbirnem postopku preveri strokovna usposobljenost ter izpolnjevanje pogoja, da je kandidat vreden javnega zaupanja za opravljanje notariata (drugi odstavek 10.a člena ZN). Izbirni postopek opravi v ta namen določena komisija, končno izbiro pa opravi minister, ki ni vezan ne na mnenje komisije ne na mnenje Notarske zbornice. Gre torej za diskrecijsko odločitev, ki mora biti po presoji sodišča obrazložena toliko, da je iz nje razvidno, da je sprejeta po v skladu z zakonom določenem postopku, da so se tekom izbirnega postopka presojale z zakonom določene okoliščine (to je strokovna usposobljenost in izpolnjevanje pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN) in da odločitev ni očitno nerazumna oziroma da ne odstopa od odločitev sprejetih v podobnih oziroma primerljivih zadevah.

Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je postopek v predmetni zadevi tekel v skladu s predpisanim postopkom. Minister je izkoristil možnost iz šestega odstavka 10.a člena ZN in s kandidatkama tudi sam opravil razgovor. Pred tem je razgovor opravila tudi komisija, ki je tožnico ocenila z s 24 točkami, izbrano kandidatko pa z 28 točkami, od možnih 30 točk.

Iz ugotovitev izpodbijane odločbe sledi, da sta obe prijavljeni kandidatki primerni za opravljanje notariata in da v ustnem razgovoru pred ministrom nobena od njiju ni bistveno odstopala, vendar pa na osnovi listin v spisu, minister ocenjuje, da je nekoliko višji nivo strokovne usposobljenosti izkazala kandidatka A.A. Po presoji sodišča iz tako podane obrazložitve izhaja, da gre za dve zelo primerljivi kandidatki in da nobena od njiju bistveno ne odstopa. Nekoliko višji nivo strokovne usposobljenosti pri izbrani kandidatki izhaja iz točkovne ocene obeh kandidatk razgovora s komisijo. Zaključku ministra, da izbrana kandidatka izkazuje nekoliko višji nivo strokovne usposobljenosti, torej ni mogoče očitati nerazumnosti ali arbitrarnosti.

Splošno sprejeto stališče sodne prakse je, da je ministru pri imenovanju na notarsko mesto dano široko polje diskrecije (glej zgoraj citirane odločitve in sodbo Upravnega sodišča RS, št. II U 527/2012 z dne 16. 1. 2013), zato izpodbijana odločitev ne odstopa od drugih odločitev v tovrstnih zadevah.

Glede na zgoraj navedeno je izpodbijana odločitev v zadostni meri obrazložena, zato ni mogoče pritrditi tožeči stranki, da je bila pri izdaji izpodbijane odločbe storjena bistvena kršitev določb postopka ali da je bilo z njo poseženo v tožničine pravice iz 14., 22., 25. in 23. člena Ustave RS.

Po presoji sodišča pa je neutemeljen tudi tožbeni očitek, da izbrana kandidatka ne izpolnjuje pogoja iz 8. točke prvega odstavka 8. člena ZN, to je glede opreme in prostorov, ki so potrebni in primerni za opravljanje notariata. Ali kandidati izpolnjujejo pogoje iz 1. do 9. točke prvega odstavka 8. člena ZN, je stvar ugotovitvenega postopka, ki teče v skladu z določili ZUP (peti odstavek 10. člena ZN), pred začetkom izbirnega postopka. Izpolnjevanje z zakonom predpisanih pogojev se torej ugotavlja po presoji predloženih dokazov, upoštevajoč pri tem tudi razpisne pogoje. Razpisni pogoji so glede izpolnjevanja pogoja posedovanja opreme in prostorov, ki so potrebni in primerni za opravljanje notariata, terjali predložitev izjave, da kandidat ta pogoj izpolnjuje, z dokazilom o izpolnjevanju tega pogoja. Izbrana kandidatka je glede tega predložila pogodbo o najemu poslovnih prostorov v poslovni stavbi na naslovu v Mariboru in tudi po presoji sodišča nič v izvedenem postopku ne kaže na to, da tožeča stranka tega pogoja ne izpolnjuje.

Tožbene navedbe merijo na to, da izbrana kandidatka tega pogoja ne izpolnjuje, ker so najeti prostori premajhni, tožnica pa je pogoj posedovanja ustreznih prostorov (in tudi računalniške in druge opreme) ustrezno izkazala. Glede tega sodišče ugotavlja, da je v skladu z določili ZN bistvena ugotovitev, da so pogoji iz prvega odstavka 8. člena ZN, torej tudi pogoj posedovanja ustreznih prostorov in opreme (z izjemo pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN, ki se preverja tudi v izbirnem postopku), izpolnjeni, saj je v nasprotnem primeru treba takšno vlogo zavrniti po določbah ZUP (peti odstavek 10. člena ZN). Pri tem pa na odločitev ne vpliva, ali kateri od teh kandidatov te pogoje (tudi glede prostorov in opreme) izpolnjuje bolje. Ker je bilo v ugotovitvenem postopku pravilno ugotovljeno, da so pogoji iz 8. člena ZN za obe kandidatki izpolnjeni, se je nato v izbirnem postopku preverjala še strokovna usposobljenost in izpolnjevanja pogoja iz 6. točke prvega odstavka 10.a člena ZN, kot to nalaga drugi odstavek 10.a člena ZN.

Po obrazloženem je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Ker je sodišče tožbo zavrnilo, je o stroških postopka v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.


Zveza:

ZN člen 8, 10, 10a. ZUP člen 4.
Datum zadnje spremembe:
12.10.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzg4MzU1