<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sodba I Up 617/2008
ECLI:SI:VSRS:2009:I.UP.617.2008

Evidenčna številka:VS1010864
Datum odločbe:21.01.2009
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS (zunanji oddelek v Novi Gorici) U 594/2008
Področje:NOTARIAT
Institut:imenovanje notarja

Jedro

Že s tem, da izbrana kandidatka opravlja sodniško službo, v kateri je na podlagi pozitivne ocene sodniške službe celo napredovala, po podatkih spisov pa ni bila obsojena za kaznivo dejanje, zaradi katerega bi bila moralno nevredna za opravljanje notariata, je izpolnjen pogoj iz petega odstavka 8. člena ZN. Kriteriji za izpolnitev pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN pa ne morejo biti višji od kriterijev za ugotavljanje pogojev za opravljanje sodniške službe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se tožba zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06) v izreku pod točko 1. ugodilo tožbi, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 18. 9. 2008, in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. V izreku pod točko 2. pa je odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožnici stroške, odmerjene na 350,00 EUR, v roku 15 dni po prejemu te sodbe, po preteku tega roka pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva plačila. Z navedeno odločbo Ministrstva za pravosodje je bila za notarko imenovana A.A.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje sklicuje na določbe: 6. točke prvega odstavka 8. člena, petega odstavka 8. člena, drugega odstavka 10.a člena Zakona o notariatu (ZN) in 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v zvezi s 4. členom ZN. Navaja, da mora biti po ustaljeni sodni praksi odločba o imenovanju notarja kot posamičen akt o imenovanju nosilca javne službe, obrazložena do tolikšne mere, da jo je zaradi varstva pravic iz tretjega odstavka 49. člena, 15., 22. in 25. člena Ustave Republike Slovenije mogoče preizkusiti. Z vidika presoje zakonitosti akta o izbiri pa je izbira nezakonita, če minister izbere kandidata, ki ne izpolnjuje pogojev. Ob tožbenih navedbah in očitkih se tudi sodišču poraja dvom o tem, da izbrana kandidatka izpolnjuje pogoj iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN. Iz vsebine revizijskega poročila z dne 28. 12. 2004 so namreč razvidna tudi ravnanja izbrane kandidatke, za katera je bilo ugotovljeno, da pomenijo nezakonito uporabo proračunskih sredstev (sorazmerno visoki stroški mobilnih telefonov, ni bila zagotovljena gospodarna raba sredstev, prepozno podana izjava o dejanskem stalnem bivališču, nedopustno in nezakonito sklenjena pogodba o delu, itd.). Iz listin v spisih ne izhaja, da sta Sodni svet in Personalni svet bila seznanjena z revizijskim poročilom z dne 28. 12. 2004 in da sta v njem navedene ugotovitve upoštevala. Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN so utemeljeni. Zato se sodišče s presojo ostalih tožbenih navedb in ugovorov ni ukvarjalo. Tožena stranka bo morala pred izdajo svoje odločbe izbirni postopek opraviti tako, da bo navedla in ugotovila vsa dejstva, ki so pravno pomembna za izpolnjevanje pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN in odločbo obrazložiti v skladu z 214. členom ZUP.

Zoper izpodbijano sodbo vlaga pritožbo A.A. kot stranka, ki bi ji bila odprava izpodbijanega akta lahko v neposredno škodo. Navaja, da je odločitev upravnega sodišča nejasna, nerazumljiva, predvsem pa upravno sodišče v izpodbijani sodbi ni v ničemer utemeljilo razloga za odpravo odločbe Ministrstva za pravosodje, to je dvoma o tem, da izbrana kandidatka izpolnjuje pogoj iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN. Iz izoblikovane sodne prakse izhaja, da je minister pri izbiri notarja vezan le na Ustavo in zakon. Izbira notarja, ki jo opravi minister, je nezakonita le, če minister izbere kandidata, ki ne izpolnjuje pogojev za imenovanje na notarsko mesto. Pogoj, da je oseba vredna javnega zaupanja, je pravni standard, ki ga določa peti odstavek 8. člena ZN. Upravno sodišče pri presoji zakonitosti izbirne pravice ministra ni ugotovilo, da pritožnica ne ustreza negativni definiciji standarda osebe, vredne javnega zaupanja. Opozarja na določbo tretjega in petega odstavka 31. člena Zakona o sodniški službi (ZSS). Iz spornega revizijskega poročila jasno izhaja, da je bil poleg pritožnici poslan tudi predsednici Senata za prekrške Republike Slovenije in Notranji revizijski službi na Vrhovno sodišče Republike Slovenje. Na podlagi revizijskega poročila niso bili predlagani oziroma uvedeni niti službeni nadzor niti zahteva ocene sodniške službe niti disciplinski postopek oziroma na njegovi podlagi izrečena disciplinska sankcija po ZSS. Upravno sodišče je z izpodbijano sodbo v delu, kjer se ugotavlja, da iz listin ni razvidno, da sta bila Sodni svet in Personalni svet z revizijskim poročilom seznanjena, zagrešilo zmotno uporabo materialnega prava, in sicer tudi zato, ker dokazovanje izpolnjevanja negativnega pogoja po naravi stvari ni mogoče. Če Sodni svet oziroma Personalni svet določenega podatka nista upoštevala, pomeni, da zanju ni bil relevanten pri izdelavi ocene sodniške službe. Taka presoja, ki jo je podalo upravno sodišče, očitno posega v avtonomnost obeh organov in v zaupanje v njuno delo. Glede na dejstvo, da je pritožnica, kot nesporno izhaja iz odločbe Sodnega sveta z dne 8. 9. 2005, izpolnjevala vse pogoje za napredovanje na višje sodniško mesto, je bil navedeni organ pri svoji presoji vse kriterije dolžan upoštevati, pri tem pa nikakor ni prišel do sklepa, da pritožnica ne varuje ugleda sodnika in sodišča, ki se ugotavlja zlasti na podlagi načina vodenja postopkov, komuniciranja s strankami in drugimi organi, varovanja neodvisnosti, nepristranskosti, zanesljivosti ter pokončnosti ter obnašanja v službi in zunaj nje (4. točka prvega odstavka 29. člena ZSS). Tudi ministrstvo se je pri izdaji odločbe o imenovanju notarke do podatkov iz revizijskega poročila izrecno opredelilo. Vodstveno delo pritožnice, ki je bila pred izdelavo odločbe Sodnega sveta predstojnica Sodnika za prekrške Z., je bilo tako izrecno upoštevano in tudi predmet ocene sodniške službe, na podlagi katere je bila pritožnica tudi napredovana, pri tem pa ni bilo ugotovljenih nepravilnosti, ki bi vplivale na oceno sodniške službe. Disciplinsko sodišče pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije pa razpolaga s podatkom, da pred disciplinskima sodiščema prve in druge stopnje od 1. 1. 2003 ni bil začet postopek zoper pritožnico, torej zoper njo tudi ni bila izrečena disciplinska sankcija. Komisija, določena za izvedbo izbirnega postopka, je dne 17. 9. 2008 ponovno opravila izbirni postopek v skladu z 10.a členom ZN in z upoštevanjem napotil upravnega sodišča vpogledala v celotno listinsko dokumentacijo, tudi v revizijsko poročilo. Komisija za pritožnico ni mogla sklepati, da ne bi notarskega poklica opravljala strokovno, pošteno, ali da kot notarka ne bi varovala ugleda notarskega poklica in nepristranskosti, kot to določa 6. točka prvega odstavka 8. člena ZN. Izpodbijana sodba je v nasprotju z 8. členom ZPP kot tudi z določbo 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je izrek sodbe v nasprotju z razlogi sodbe, s tem pa je po tretjem odstavku 75. člena ZUS-1 podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu. Upravno sodišče je tudi bistveno kršilo dolo čbe postopka v delu, ko v nasprotju s 16. členom in prvim odstavkom 19. člena ZUS-1 pritožnice ni štelo za stranko. Pritožnica je namreč upravnemu sodišču posredovala odgovor na tožbo z dne 10. 11. 2008, ki pa je upravno sodišče v sodbi ni upoštevalo. Predlaga, da vrhovno sodišče pritožbi ugodi in spremeni sodbo upravnega sodišča tako, da se tožba tožnice kot neutemeljena zavrne. Podredno pa predlaga, da vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba je utemeljena.

ZN v prvem odstavku 10. člena določa, da notarja imenuje na prosto notarsko mesto minister, pristojen za pravosodje. Po določbi 10.a člena ZN opravi minister izbiro kandidatov po izvedenem izbirnem postopku, v katerem se preverita strokovna usposobljenost ter izpolnjevanje pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona. Izbirni postopek opravijo člani komisije, ki jo imenuje minister, opravi pa se v obliki preverjanja strokovne usposobljenosti iz dokumentacije, ki jo predložijo kandidati, in s pisnim preizkusom usposobljenosti ali z ustnim razgovorom. Po opravljenem izbirnem postopku člani komisije ministru posredujejo svoje mnenje o strokovni usposobljenosti kandidata ter o izpolnjevanju pogojev iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN.

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi presojalo, kot za odločitev o zadevi pomembno okoliščino, le izpolnitev pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN za izbrano kandidatko A.A. S presojo sodišča prve stopnje, da je podan dvom glede izpolnitve pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN za izbrano kandidatko in da odločba tožene stranke glede tega pogoja ni obrazložena v skladu z 214. členom ZUP, se vrhovno sodišče ne strinja.

Čeprav akt o izbiri ni upravna odločba o upravni stvari, temveč dokončni posamični akt, ki mora biti izdan v obliki odločbe, mora biti po upravno-sodni praksi v tolikšni meri obrazložen, da ga je mogoče preizkusiti. Po presoji vrhovnega sodišča iz obrazložitve odločbe tožene stranke o izbiri imenovane kandidatke izhaja, da se je tožena stranka opredelila do vseh za odločitev o zadevi pravno pomembnih okoliščin. Zato tožbeni ugovor, da odločbe ni mogoče preizkusiti, ni utemeljen. Tožena stranka je upoštevala napotke sodišča prve stopnje v njegovih prejšnjih sodbah, ki so bile podlaga za ponovno odločitev tožene stranke o zadevi. V izpodbijani odločbi se je tožena stranka namreč opredelila tudi do revizijskega poročila o opravljeni redni delni notranji reviziji pri Sodniku za prekrške Z. z dne 28. 12. 2004 in preverila navedbe, da naj bi izbrana kandidatka kot predstojnica Sodnika za prekrške v Z., nepravilno uporabljala sredstva organa, zaradi česar naj bi denar morala vrniti. Ugotovila je, da iz samega revizijskega poročila izhaja, da so bile ugotovitve notranje revizije namenjene predvsem kot pomoč predstojnikom sodnikov za prekrške, ki so bili odgovorni za vzpostavitev, delovanje, nadzor in stalno izboljšanje sistema finančnega poslovanja in notranjih kontrol, saj je notranja revizija dejavnost neodvisnega, nepristranskega preverjanja ter svetovanja, namenjena izboljšanju poslovanja proračunskega uporabnika. Tožena stranka je upoštevala tudi oceno sodniške službe, na podlagi katere je bila izbrana kandidatka s 1. 1. 2005 razporejena na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v V., nato pa imenovana za okrožno sodnico, ker je Sodni svet ugotovil, da ima kandidatka strokovno znanje in sposobnost za opravljanje sodniške službe in izpolnjuje pogoje za napredovanje. Že s tem, da izbrana kandidatka opravlja sodniško službo, v kateri je na podlagi pozitivne ocene sodniške službe celo napredovala, po podatkih spisov pa ni bila obsojena za kaznivo dejanje, zaradi katerega bi bila moralno nevredna za opravljanje notariata, je v obravnavani zadevi izpolnjen pogoj iz petega odstavka 8. člena ZN, kot je to pravilno presodila tožena stranka v svoji odločbi. Kriteriji za izpolnitev pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN pa ne morejo biti višji od kriterijev za ugotavljanje pogojev za opravljanje sodniške službe.

S tem, ko je sodišče prve stopnje na podlagi vseh podatkov, ki so razvidni iz predloženih spisov, presodilo, da je podan dvom o izpolnitvi pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN za izbrano kandidatko, je po presoji vrhovnega sodišča zmotno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožba prizadete stranke zoper izpodbijano sodbo, ki na to opozarja, utemeljena.

Ker predmet presoje v tem upravnem sporu ni razpis, pritožbeno sodišče zavrača tožbene ugovore, ki se posredno ali neposredno nanašajo na razpis in s tem na dostavo listin, ki z razpisom niso bile niti zahtevane. Le v 8. členu ZN določeni pogoji pa so pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki je lahko imenovana za notarja. Zato v 13. členu ZN navedena možnost, da lahko notar sestavi listino v tujem jeziku na območjih, kjer je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina, ni pogoj iz 8. člena ZN, niti ni bila posledično pogoj iz razpisa v obravnavani zadevi. Prav tako ne more biti glede na uveljavljeno sodno prakso predmet presoje v tem upravnem sporu mnenje izbirne komisije. Mnenje komisije predstavlja strokovno in tehnično pomoč ministru, slednji pa je pri izbiri oziroma pri imenovanju avtonomen. Upravni spor tudi ni namenjen preverjanju, ali so člani komisije s strokovnega vidika pravilno ocenili odgovore posameznih kandidatov. Res je, da mora minister pri svojo odločitvi upoštevati merila iz 10.a. člena ZN, vendar v obravnavani zadevi ni izkazano, da izbira imenovane kandidatke ni bila opravljena v skladu z vsemi citiranimi zakonskimi določbami. Pritožbeno sodišče zavrača tudi tožbene ugovore, ki se nanašajo na odločbe Sodnega in Personalnega sveta o oceni sodniške službe, saj niso predmet presoje v tem upravnem sporu.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije pritožbi ugodilo in na podlagi 3. točke tretjega odstavka 80. člena ZUS-1, zaradi zmotne uporabe materialnega prava na podlagi v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja, izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

Odločba o zavrnitvi tožbe zajema tudi odločitev o stroških tožbenega postopka. Ker tožnica s tožbo ni uspela, sama nosi svoje stroške postopka (165. člen v zvezi s 154. členom in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).


Zveza:

ZN člen 8, 8/1-6, 8/5, 10a, 10a/2.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0xMjM0OA==