<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

VDSS sodba in sklep Pdp 780/2015
ECLI:SI:VDSS:2016:PDP.780.2015

Evidenčna številka:VDS0015477
Datum odločbe:04.02.2016
Senat:Samo Puppis (preds.), mag. Aleksandra Hočevar Vinski (poroč.), Silva Donko
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove

Jedro

Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da ima delo po pooblastilih na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma podlago v zakonu, da se je torej to delo po pooblastilih izvajalo pod pogoji iz ZPPDFT, ne pa pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi česar je napačno zaključilo, da do prenehanja potrebe po opravljanju tožničinega dela pod pogoji iz njene pogodbe o zaposlitvi niti ni moglo priti. Zaradi takšnega napačnega izhodišča je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da organizacijska sprememba ne izkazuje prenehanja potrebe po opravljanju dela pooblaščenca za preprečevanje pranja denarja, temveč kvečjemu spremenjeno sistemizacijo v smislu spremenjenega naziva delovnega mesta. Ker je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, je pritožbeno sodišče sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba in izpodbijani del sklepa se spremenita tako, da se glasita:

Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi:

''I. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, št. ... z dne 23. 4. 2014, ki jo je tožena stranka podala tožeči stranki, se kot nezakonita razveljavi.

II. Ugotovi se, da je pogodba o zaposlitvi št. ..., ki sta jo stranki 9. 5. 2014 sklenili za nedoločen čas, razvezana.

III. Pogodba o zaposlitvi št. ... za delovno mesto svetovalec za preprečevanje pranja denarja z dne 15. 10. 2013 ni prenehala veljati 30. 4. 2014, temveč je trajala do 29. 8. 2014 in ji je tožena stranka dolžna za navedeno obdobje neprekinjeno priznati delovno razmerje in prijaviti v zavarovanje za vpis v matično evidenco pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

IV. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki za obdobje od 1. 5. 2014 do 29. 8. 2014 obračunati razliko v plači med plačo, ki bi jo prejemala po pogodbi o zaposlitvi z dne 15. 10. 2013 in med plačo, ki jo je prejemala po pogodbi o zaposlitvi z dne 9. 5. 2014, od bruto zneskov razlike v plači odvesti prispevke in davek pristojnim institucijam ter tožeči stranki izplačati neto razlike v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v posameznem mesecu za pretekli mesec do plačila, vse v roku 8 dni, pod izvršbo.

V. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške tega individualnega delovnega spora, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila, v roku 8 dni in pod izvršbo.''

VI. Tožena stranka je dolžna plačati stroške priče A.A. v znesku 24,40 EUR, v roku 8 dni, po poteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

2. Tožeča stranka krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, št. ... z dne 23. 4. 2014, ki jo je tožena stranka podala tožeči stranki, kot nezakonita razveljavi (I. točka izreka); da se ugotovi, da je pogodba o zaposlitvi št. ..., ki sta jo stranki 9. 5. 2014 sklenili za nedoločen čas, razvezana (II. točka izreka); da pogodba o zaposlitvi št. ... za delovno mesto svetovalec za preprečevanje pranja denarja z dne 15. 10. 2013 ni prenehala veljati 30. 4. 2014, temveč je trajala do 29. 8. 2014 in ji je tožena stranka dolžna za navedeno obdobje neprekinjeno priznati delovno razmerje in prijaviti v zavarovanje za vpis v matično evidenco pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (III. točka izreka); da je tožena stranka dolžna tožeči stranki za obdobje od 1. 5. 2014 do 29. 8. 2014 obračunati razliko v plači med plačo, ki bi jo prejemala po pogodbi o zaposlitvi z dne 15. 10. 2013 in med plačo, ki jo je prejemala po pogodbi o zaposlitvi z dne 9. 5. 2014, od bruto zneskov razlike v plači odvesti prispevke in davek pristojnim institucijam ter tožeči stranki izplačati neto razlike v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v posameznem mesecu za pretekli mesec do plačila, v roku 8 dni, pod izvršbo (IV. točka izreka); da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka 1.223,05 EUR v roku 8 dni, po poteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (V. točka izreka). V VI. točki izreka sodbe (pravilno: sklepa) je sodišče prve stopnje odločilo, da se toženi stranki v končno plačilo naložijo stroški priče A.A. v znesku 120,52 EUR, ki jih je dolžna priči povrniti v roku 8 dni brezobrestno, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

2. Zoper odločitev sodišča prve stopnje se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Navaja, da v primeru sporne odpovedi ni prišlo samo do spremembe naziva delovnega mesta, na katerem je delala tožnica. Dne 27. 3. 2014 je uprava sprejela predlog sprememb Pravilnika o sistemizaciji in vrednotenju delovnih mest, v posledici česar je prišlo do ustanovitve novih delovnih mest - med ostalim delovnega mesta pooblaščenec za preprečevanje pranja denarja, nekatera delovna mesta pa so bila ukinjena, tako tudi delovno mesto, ki ga je zasedala tožnica. Do te spremembe je prišlo zaradi spremenjene zakonodaje na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Delovno mesto oz. naloge, ki jih je opravljala tožnica po pogodbi o zaposlitvi, niso bile skladne z zahtevami ZPPDFT. Tudi tožnica je v zvezi s svojim delovnim mestom predsedniku uprave predlagala določene spremembe in vse spremembe, ki jih je predlagala, je tožena stranka pri reorganizaciji upoštevala. Tožena stranka se je za združitev sektorja in službe odločila zaradi racionalizacije poslovanja, saj so se določene pristojnosti prekrivale, delovanje znotraj ene organizacijske enote pa je zmanjševano operativno tveganje in stroške. Predlog o reorganizaciji sektorja je predvideval tudi prenos obvladovanja področja po ZPPDFT v novoustanovljeni Sektor B.. Funkcija pooblaščenca je bila skladno s pojasnili Banke Slovenije umeščena neposredno pod upravo. Reorganizacija je bila torej potrebna tudi zaradi pravilne umestitve pooblaščenca po ZPPDFT ter njegovega pravilnega in zakonitega delovanja. Ker je bila ustanovitev novega delovnega mesta šifra ... povezana z združitvijo dveh organizacijskih enot, je uprava določila, da spremenjena sistemizacija prične veljati istočasno z združitvijo sektorjev, to je 1. 5. 2014. Sodišče napačno zaključuje, da združitev enot ne izkazuje prenehanje potrebe po opravljanju nalog pooblaščenca za preprečevanje pranja denarja. Eno je izpolnjevanje obveznosti po ZPPDFT, kamor sodi obveznost tožene stranke, da imenuje pooblaščenca za to področje. Drugo je vprašanje utemeljenosti organizacijskega razloga za odpoved. Za opravljanje nalog pooblaščenca ni potrebno sistemizirati posebnega delovnega mesta. Ker je prišlo do reorganizacije poslovanja, je prenehala potreba po opravljanju dela tožnice po pogodbi o zaposlitvi z dne 15. 10. 2013. Novo delovno mesto pooblaščenec za preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma (šifra ...) se po obsegu in vsebini delovnih nalog razlikuje od ukinjenega delovnega mesta. Čeprav delovno mesto šifra ... vsebuje določene naloge, ki jih je vsebovalo ukinjeno delovno mesto, to ne vpliva na zaključek o prenehanju potrebe po delu tožnice po pogodbi o zaposlitvi. Tožena stranka je dejansko izvedla reorganizacijo. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo v točkah I do V izreka spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma, da sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje, odločitev v VI. točki izreka pa spremeni tako, da priči prizna le stroške prevoza, saj izgubljenega zaslužka ni izkazala.

3. Tožnica je vložila odgovor na pritožbo. Navaja, da odpovedni razlog ni podan, ker potreba po njenem delu glede na določila ZPPDFT ni prenehala in tudi ni mogla prenehati. Naloge s področja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma je po pooblastilu uprave opravljala samostojno in je bila funkcionalno neposredno podrejena upravi, le organizacijsko je bila umeščena v Službo C. Po mnenju Banke Slovenije iz februarja 2014 je tožena stranka dolžna upoštevati 3. odstavek 43. člena ZPPDFT. Glede na to, da 42. člen ZPPDFT določa obveznosti pooblaščenca, razporejanje nalog ni v pristojnosti delodajalca, saj to določa že zakonodaja. Zaradi izrecnih zahtev zakona ne more prenehati potreba po teh delih. Ker naloge pooblaščenca določa že sam zakon, je vseeno, kakšen je opis ali naziv delovnega mesta osebe, ki opravlja ta pooblastila, torej kako to določi delodajalec.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo in izpodbijani del sklepa v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo nobenih postopkovnih kršitev, pravilno je ugotovilo dejansko stanje, vendar je zmotno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbeno sodišče v skladu s 5. alinejo 358. člena ZPP izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo, sklep o stroških priče pa spremenilo tako, da je stroške, ki jih je dolžna tožena stranka povrniti priči, znižalo na 24,40 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila.

6. Poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi je v prvi alineji 1. odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013) opredeljen kot prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Tožena stranka je tožnici 23. 4. 2014 podala odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 15. 10. 2013 (glede delovnega mesta svetovalec za preprečevanje pranja denarja – šifra ...) s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi (za delovno mesto samostojni sodelavec za preprečevanje denarja in financiranje terorizma – šifra ...), katero je tožnica podpisala. Tožena stranka se je v odpovedi sklicevala na organizacijski razlog, kar je obrazložila tako, da je uprava 27. 3. 2014 sprejela sklep o ukinitvi delovnega mesta ... Ugotovila je, da zaradi spremenjene zakonodaje na področju pranja denarja obstoječa vsebina delovnega mesta, na katerem je delala tožnica, ni več ustrezala potrebam in zahtevam s tega področja. Pri toženi stranki je bila izvedena tudi reorganizacija Sektorja B. in Službe C. (kjer je bilo sistemizirano ukinjeno delovno mesto), ki sta se združila v enotni Sektor D. (kjer je bilo sistemizirano novo delovno mesto šifra ...).

7. V tem sektorju pa je bilo sistemizirano tudi delovno mesto pooblaščenec za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (šifra ...), na katerem je tožena stranka s 1. 5. 2014 zaposlila A.A., ne pa tožnico. In prav v zvezi s tem delovnim mestom oziroma nalogami te delavke je povezano bistveno vprašanje tega spora, ali je prenehala potreba po opravljanju dela pod pogoji iz odpovedne pogodbe o zaposlitvi z dne 15. 10. 2013.

8. Kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, se opis nalog delovnega mesta ... razlikuje od opisa nalog ukinjenega delovnega mesta ..., a je bolj kot formalno razliko v opisu del in nalog obeh delovnih mest poudarilo vprašanje, kaj je po vsebini predstavljalo delo na teh dveh delovnih mestih. Ugotovilo je, da je imela tožnica na podlagi sklepov uprave posebna pooblastila na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma in da je njeno delo predstavljalo izključno opravljanje nalog pooblaščenke. Tožnici so bila ta pooblastila preklicana s 1. 5. 2014 in bila podeljena A.A., katero je tožnica v primeru odsotnosti nadomeščala.

9. A posebnost tega spora ni odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi ukinitve delovnega mesta v povezavi z reorganizacijo organizacijskih enot (to so celo tipični spori iz naslova redne odpovedi iz poslovnega razloga), ampak v tem, da je sodišče prve stopnje sledilo logiki tožnice, da ima delo po navedenih pooblastilih podlago v zakonu, da se je torej to delo po pooblastilih izvajalo pod pogoji iz Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT, Ur. l. RS, št. 60/2007 in nasl.), ne pa pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi česar je napačno zaključilo, da do prenehanja potrebe po opravljanju tožničinega dela pod pogoji iz njene pogodbe o zaposlitvi niti ni moglo priti.

10. V zvezi s tem se je neutemeljeno oprlo na določbe 40. do 43. člena ZPPDFT. Člen 40 ZPPDFT določa le obveznost organizacij, da za posamezne naloge odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, ki so določene v tem zakonu in predpisih, sprejetih na njegovi podlagi, imenujejo pooblaščenca in enega ali več njegovih namestnikov. V 41. členu so določeni pogoji za imenovanje pooblaščenca, v 42. členu so določene dolžnosti pooblaščenca in namestnika pooblaščenca, v 43. členu pa je določeno, kaj morajo organizacija in organizacijske enote zagotavljati pooblaščencu pri izvajanju njegovih nalog. V 3. odstavku 43. člena je določeno, da mora organizacija zagotoviti osebi, ki ima funkcijo pooblaščenca po tem zakonu, da svoje delo in naloge opravlja kot izključno delovno obveznost s polnim delovnim časom, če je zaradi velikega števila zaposlenih, narave ali obsega poslovanja oziroma drugih upravičenih razlogov trajno povečan obseg nalog preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma. A tudi ta določba ne pomeni, da prenehanje potreb po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi za delavca, ki opravlja (četudi izključno) naloge pooblaščenca po ZPPDFT, sploh ne more priti v poštev.

11. Zaradi takšnega napačnega izhodišča je sodišče prve stopnje (ki pa v sodbi tudi navaja, da zaradi svobode sprejemanja poslovnih in organizacijskih odločitev organizacijsko spremembo tožene stranke sicer sprejema kot dopustno) zmotno razlogovalo, da ta organizacijska sprememba vendarle ne izkazuje prenehanja potrebe po opravljanju dela pooblaščenca za preprečevanje pranja denarja (kar pa niti ni naziv ukinjenega delovnega mesta), temveč kvečjemu spremenjeno sistemizacijo v smislu spremenjenega naziva delovnega mesta. S tem v zvezi je nerelevantna tudi ugotovitev sodišča, da sama reorganizacija sektorjev v ničemer ne utemeljuje prenehanja potrebe po opravljanju dela pooblaščenca za preprečevanje pranja denarja, kar pa niti ni predmet tega spora. Predmet spora je, ali je bila tožnici pogodba o zaposlitvi odpovedana iz utemeljenega razloga (zaradi ukinitve njenega delovnega mesta v organizacijski enoti, ki je bila še z enim sektorjem združena v nov sektor, v katerem je bilo sistemizirano podobno delovno mesto s podobnimi nalogami, kot jih je prej opravljala tožnica, to pa ni bilo ponujeno njej), ali ne.

12. Četudi se v tovrstnih sporih dilema o tem, kaj pomeni ''opravljanje določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi'' največkrat rešuje z ugotovitvami o dejanski vsebini dela, pa se navedeni pogoji vendarle lahko presojajo tudi z drugih vidikov. Celo v samih pooblastilih uprave, katerim sodišče prve stopnje daje posebno težo, je jasno zapisano, da tožnica svoje delo po pooblastilu opravlja samostojno in neodvisno ter je funkcionalno neposredno podrejena upravi tožene stranke, organizacijsko in delovnopravno pa je uvrščena v Službo C. (A8). Nenazadnje tudi takšen zapis v pooblastilu jasno kaže na to, da glede izvajanja pogodbe o zaposlitvi ni pomembna le vsebina dela, pač pa tudi organizacija, kot prav tako relevanten pogoj opravljanja dela po določeni pogodbi o zaposlitvi. In ravno zaradi spremenjene organizacije je prenehala potreba po opravljanju dela tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi z dne 15. 10. 2013.

13. S tem v zvezi ni pomembno, kar poudarja sodišče prve stopnje - da tožena stranka ni dokazala, katera sprememba ZPPDFT naj bi ji nalagala spremembo organizacije, pri čemer ZPPDFT niti ni bil spremenjen. Tožena stranka v pritožbi navaja, da je do reorganizacije prišlo zaradi uskladitve z zahtevami zakonodaje, da je morala ustanoviti delovno mesto, ki bi ustrezalo potrebam in zahtevam s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. A vzrok za reorganizacijo (bodisi v obstoječi ali pa v spremenjeni zakonodaji) niti ni pomemben. Četudi ga delodajalec v odpovedi navede, to pri presoji zakonitosti odpovedi ni pomembno, saj sodišče ne presoja poslovne odločitve delodajalca, ampak obstoj in utemeljenost poslovnega razloga, kot navaja tudi samo sodišče prve stopnje. Bistveno je, da je bila reorganizacija v smislu združitve organizacijskih enot in ukinitve tožničinega delovnega mesta izvedena, da je tožnica nato zaposlena na drugem delovnem mestu, četudi je pri tem kdaj nadomeščala A.A., ki je na novoustanovljenem delovnem mestu, ki je bilo po opisu podobno tožničinemu ukinjenemu delovnemu mestu, na podlagi pooblastil uprave opravljala takšne naloge kot predhodno tožnica(1).

14. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožnice zavrnilo (5. alineja 358. člena ZPP), skupaj s stroškovnim zahtevkom, ker v postopku ni uspela (154. člen ZPP).

15. Pritožbeno sodišče je poseglo tudi v izpodbijano odločitev iz VI. točke izreka, ki jo je sodišče prve stopnje napačno zajelo v izreku sodbe, saj gre pri odmeri pričnine vedno za sklep (242. člen ZPP), za razliko od odločitve o stroških postopka po uspehu strank, ki se vključi v izrek sodbe, četudi gre po naravi za sklep (166. člen ZPP). Ker priča ni predložila dokazil o izgubljenem zaslužku, je upravičena le do potnih stroškov v višini 24,40 EUR s pp. Zato je pritožbeno sodišče tudi v zvezi z navedenim na podlagi 3. točke 365. člena ZPP ugodilo pritožbi tožene stranke in odločitev o stroških, ki jih je dolžna tožena stranka povrniti priči spremenilo tako, kot izhaja iz izreka odločbe pritožbenega sodišča.

16. Tožnica krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo, saj te njene navedbe niso prispevale k odločitvi o utemeljenosti pritožbe tožene stranke (155., 165. člen ZPP).

------

(1) Kot je v podobnem primeru v sodbi VIII Ips 69/2913 z dne 2. 9. 2013 poudarilo Vrhovno sodišče RS, dejstvo, da se naloge pooblaščenca še vedno opravljajo (in se morajo opravljati) na drugem delovnem mestu, ne vpliva na zakonitost odpovedi.


Zveza:

ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. ZPPDFT člen 40, 41, 42, 43.
Datum zadnje spremembe:
19.09.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzk3MjY0