<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

Sodba II Ips 674/93
ECLI:SI:VSRS:1994:II.IPS.674.93

Evidenčna številka:VS01399
Datum odločbe:22.12.1994
Opravilna številka II.stopnje:VSL II Cp 1869/92
Področje:STVARNO PRAVO
Institut:varstvo lastninske pravice - vznemirjanje - negatorna tožba - izdelava strehe, ki sega v sosedov zračni prostor

Jedro

Med stvarnimi služnostmi, katerih vrst ZTLR (členi 49 do 60) ne ureja, pozna naše stvarno pravo kot posebno vrsto hišne služnosti tudi služnost, zidati streho ali pomol nad sosedovim zračnim prostorom (pravno pravilo 4. točke par. 475/1 Občega državljanskega zakonika). Čim je tako, je seveda jasno, da taka izdelava strehe, da le-ta sega v zračni prostor nad sosedovim zemljiščem, pomeni bodisi izvrševanje navedene stvarne služnosti (če je pravica do take gradnje pridobljena s služnostno pogodbo ali na kateri drug način iz 51. člena ZTLR) - ali pa (če graditelj služnostne pravice nima) neutemeljen poseg v sosedovo lastninsko pravico, ki ni odvzem stvari, torej poseg, zaradi katerega lahko sosed zahteva pravno varstvo po določbi 1. odst. 42. člena ZTLR. Povsem zgrešena je torej razlaga ugotovljene dejanske situacije, ki jo v reviziji zagovarja toženec, ko terja, da naj bi se pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka uporabila (tudi) pravila o gradnji na tujem, konkretno določba 2. odst. 25. člena ZTLR.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek in naložilo tožniku, da mora tožencu povrniti pravdne stroške. Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožnikovi pritožbi in sodbo prve stopnje tako spremenilo, da je tožnikovemu zahtevku ugodilo in naložilo tožencu, da mora odstraniti del strehe svojega gospodarskega poslopja na parcelah št. 55/3 in 55/1 k.o. V., v skupni površini okoli 15 m2 in sicer tistega dela, ki sega v prostor parc. št. 56/1 iste k.o., ki je tožnikova last; tožencu je tudi naložilo plačilo 16.700,00 sit tožnikovih pravdnih stroškov.

Zoper to pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je toženec vložil pravočasno revizijo, s katero uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo izpodbijane sodbe, tako da bo tožbeni zahtevek zavrnjen.

V postopku, ki je bil opravljen po 390. členu ZPP, tožnik na vročeno revizijo ni odgovoril, Javni tožilec R Slovenije pa se o njej ni izjavil.

Revizija ni utemeljena.

Po uradni dolžnosti upoštevne (386. člen ZPP) bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odst. 354. člena ZPP v pravdi ni bilo. Druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka se upoštevajo, samo če so z revizijo izrečno uveljavljane. Revizija niti formalno opredeljeno niti vsebinsko ne zatrjuje nobene procesne kršitve.

Revizijska graja uporabe materialnega prava v izpodbijani sodbi ni utemeljena. Neutemeljen je revizijski očitek, da naj bi izpodbijana sodba predstavljala posledico nekega (domnevnega) "prizadevanja, da se napravi premik od dosedanjega strpnejšega gledanja v smeri proti absolutizaciji lastninske pravice". Razlaga materialnega prava, ki jo vsebuje izpodbijana sodba, je povsem v skladu s sodno prakso, ki jo pozna in soustvarja revizijsko sodišče.

Sodišče druge stopnje je glede na ugotovljena dejstva - zlasti tista v zvezi z urejanjem lastninske meje pred sedanjim sporom, tj. v pravdni zadevi P 168/86 sodišča prve stopnje - pravilno zavrnilo stališče sodišča prve stopnje, da je mogoče (in treba) tožnikov zahtevek za sodno varstvo pred neupravičenim vznemirjanjem, obravnavan v tej pravdi, šteti za zlorabo lastninskopravnega varstva oz. uporabo lastninske pravice v nasprotju z njenim družbenim namenom (v smislu 2. odst. 4. člena ZTLR, Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, Ur.l. SFRJ 6/80-20/89, ki se uporablja v skladu s 4. členom Ustavnega zakona za izvedbo temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije). Revizijsko sodišče se pridružuje stališču sodišča druge stopnje, da je glede na ugotovljena dejstva izkazan zatrjevani toženčev poseg v tožnikovo lastninsko pravico in da je za tožnikov zahtevek podana podlaga iz določbe 1. odst. 42. člena ZTLR.

Neutemeljeno je revizijsko stališče, da naj bi bilo treba toženčev poseg v tožnikovo lastninsko pravico na parc. št. 56/1 k.o. V. (s postavitvijo strehe na gospodarskem poslopju, tako da sega v zračni prostor navedene parcele) obravnavati po določbi 2. odst. 25. člena ZTLR, tj. po pravilih o gradnji na tuji nepremičnini. Med stvarnimi služnostmi, katerih vrst ZTLR (členi 49 do 60) ne ureja, pozna naše stvarno pravo kot posebno vrsto hišne služnosti tudi služnost, zidati streho ali pomol nad sosedovim zračnim prostorom (pravno pravilo 4. točke par. 475/1 Občega državljanskega zakonika). Čim je tako, je seveda jasno, da taka izdelava strehe, da le-ta sega v zračni prostor nad sosedovim zemljiščem, pomeni bodisi izvrševanje navedene stvarne služnosti (če je pravica do take gradnje pridobljena s služnostno pogodbo ali na kateri drug način iz 51. člena ZTLR) - ali pa (če graditelj služnostne pravice nima) neutemeljen poseg v sosedovo lastninsko pravico, ki ni odvzem stvari, torej poseg, zaradi katerega lahko sosed zahteva pravno varstvo po določbi 1. odst. 42. člena ZTLR. Povsem zgrešena je torej razlaga ugotovljene dejanske situacije, ki jo v reviziji zagovarja toženec, ko terja, da naj bi se pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka uporabila (tudi) pravila o gradnji na tujem, konkretno določba 2. odst. 25. člena ZTLR.

Po vsem povedanem se je izkazalo, da revizija ni utemeljena in da jo je na podlagi določbe 393. člena ZPP zato treba zavrniti.


Zveza:

ZTLR člen 25, 25/2, 42. ODZ paragraf 475, 475/1.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0yNTU2