<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

Sodba II Ips 459/93
ECLI:SI:VSRS:1994:II.IPS.459.93

Evidenčna številka:VS01016
Datum odločbe:20.04.1994
Področje:STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:varstvo lastninske pravice - vznemirjanje - negatorna tožba - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji

Jedro

Revizijskih trditev o drugačnih izmerah in položaju jarkov revizijsko sodišče ne more upoštevati, ker se nanašajo na dejansko stanje.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženec vzpostaviti prejšnje stanje na tožničini parceli št. 284 vl.št. 66 in sicer zasuti z rodovitno zemljo vse jarke v skupni dolžini cca 570 m, širine cca 2 m in globine cca 1,5 m, zemljišče ustrezno utrditi, ga zasejati s travo in odstraniti zemljo, ki jo je nametal z izkopom jarkov. Ugotovilo je, da je toženec naročil izkop jarkov na tožničinem zemljišču brez njenega soglasja.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženčevo pritožbo in z enakimi razlogi potrdilo sodbo prve stopnje.

Proti tej sodbi vlaga toženec revizijo. Uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sta sodbi nerazumljivi. Prvostopna sodba bi bila izvršljiva, če bi bila njen sestavni del tudi skica. Trdi, da je samo poglobil že obstoječe jarke na meji tožničine parcele. Gre za 100 let stare jarke, ki jih je bilo treba poglobiti, da bi služili svojemu namenu. V nasprotju s to revizijsko trditvijo pa nato dodaja, da je res izkopal nove jarke, vendar ima tožnica od njih korist. Predlaga, da revizijsko sodišče obe sodbi razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila in Javni tožilec Republike Slovenije se o njej ni izjavil (3. odst. 390.čl. ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Toženčeva revizijska trditev, da je le poglobil obstoječe jarke na parcelni meji, je v popolnem nasprotju z ugotovitvami sodbe prve in druge stopnje ter s toženčevo lastno izjavo, ko je zaslišan kot stranka potrdil pravilnost skice. Toženec sam to svojo trditev razvrednoti, ko v nadaljevanju svojih revizijskih izvajanj prizna to, kar je bilo sicer ugotovljeno na obeh stopnjah sojenja, namreč da je na tožničini parceli izkopal povsem nove jarke, ki niso na parcelni meji, ampak v notranjosti tožničine parcele, in ki po globini in širini daleč presegajo krajevno običajne jarke. Revizijskih trditev o drugačnih izmerah in položaju jarkov pa revizijsko sodišče tudi sicer ne bi moglo upoštevati, ker se nanašajo na dejansko stanje (3. odst. 385.čl. ZPP).

Izpodbijani sodbi nalagata tožencu, da zasuje vse jarke na tožničini parceli št. 284. Zato ne more biti nobenih pomislekov o tem, da izrek sodbe prve stopnje ni dovolj določen in da zato ni izvršljiv. Če bi moral toženec zasuti samo del izkopanih jarkov, bi bilo treba to v izreku sodbe opisati tako, da bi odpadel dvom o tem, na kateri del se sodba nanaša. Vendar v obravnavanem primeru ni tako. Toženec je dal izkopati vse jarke na tožničini parceli št. 284 k.o. in mora vse jarke zasuti. Spričo tega skica ni podrobnejši opis lege jarkov v izreku sodbe nista potrebena.

Toženčevo ravnanje pomeni hud poseg v tožničino parcelo. Za tako ravnanje toženec ni imel niti tožničinega dovoljenja, niti kakšnega drugega opravičila. Glede na ugotovitve v postopku na prvi in drugi stopnji je bilo zato tžbenemu zahtevku pravilno ugodeno na podlagi določbe 42.čl. zakona o temljnih lastninskopravnih razmerjih.

Uveljavljani revizijski razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386.čl. ZPP). Zato je revizijsko sodišče toženčevo revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).


Zveza:

ZPP (1977) člen 385, 385/3. ZTLR člen 42.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0yMTc0