<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sodba II Cp 1170/2018
ECLI:SI:VSLJ:2018:II.CP.1170.2018

Evidenčna številka:VSL00017664
Datum odločbe:28.11.2018
Senat, sodnik posameznik:mag. Gordana Ristin (preds.), Barbka Močivnik Škedelj (poroč.), Suzana Ivanič Lovrin
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
Institut:sosedsko pravo - prepoved medsebojnega vznemirjanja - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - prepovedane imisije - negatorna imisijska tožba - škoda - odškodninska odgovornost - prepoved bodočega vznemirjanja - ponovitvena nevarnost - odstranitveni zahtevek - pravica odstraniti veje - pritožbene novote - pasivna legitimacija - lastnik - neposredni posestnik - trditveno in dokazno breme - ugovor izpolnitve - stroški postopka - delni uspeh - vzročna zveza - pravočasno grajanje procesnih kršitev

Jedro

Lastnik sosednjega zemljišča, ki mu drevo soseda povzroča prepovedane imisije, ima poleg upravičenj po 83. členu SPZ (zlasti, če jih sam zaradi sosedovega nasprotovanja ne more uresničiti) tudi negatorno imisijsko varstvo po splošnih pravilih 73. in 75. člena SPZ. Slednje vključuje zahtevek, da toženec nekaj stori s ciljem preprečitve ali zmanjšanja imisij. Odstranitev motečih vej v sosedovem zračnem prostoru in korenin, ki rastejo v sosednjo nepremičnino, je v prvi vrsti dolžnost lastnika drevesa.

Zaslišanje izvedencev po drugem odstavku 254. člena ZPP sodišče opravi med več v sodnem postopku postavljenimi izvedenci, če se njihova mnenja bistveno razlikujejo. Strokovnjak, ki ga je tožeča stranka angažirala pred pravdo, po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje ni bil izvedenec v tem postopku. Šlo bi lahko kvečjemu za izvedeno pričo, ki bi jo sodišče zaslišalo, če bi bil tak dokazni predlog postavljen pravočasno.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se v izpodbijanih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje ni dopustilo spremembe tožbe, podane v vlogi z dne 13. 12. 2015 (sklep pod točko I izpodbijane odločbe).

2. Zaradi delnega umika tožbe je ustavilo postopek glede zahtevka za odstranitev vej cipres, vrste thuja, v dolžini celotne meje parc. št. 674/2 in 509/3 obe k.o. X in parc. št. 674/1 iste k.o., ki segajo čez mejo v nepremičnini v solasti tožečih strank, ter za vzpostavitev prvotnega stanja (sklep pod točko II izreka).

3. S sodbo je toženi stranki naložilo odstranitev korenin cipres, vrsta thuja v dolžini celotne meje parc. št. 674/2 in 509/3 k.o. X in parc. št. 674/1 k.o. X, ki segajo čez mejo v prvi dve nepremičnini, ki sta v solasti tožečih strank ter vzpostavitev prvotnega stanja zemljišča (točka III izreka). V točki IV. izreka ji je prepovedalo v bodoče dopuščati rast cipres vrste thua ali kakršnihkoli drugih podobnih stvari v višino več kot en meter in z vejami in koreninami čez mejo na zemljišči tožečih strank oziroma bodoče vznemirjanje njune lastninske pravice s tem ali s podobnimi dejanji. Toženi stranki je naložilo v plačilo 2.370,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 3. 2014 naprej (točka V izreka). V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (za 22.701,32 EUR z obrestmi od 5. 3. 2014 naprej – točka VI izreka). Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške (točka VII izreka).

4. Zoper sodbo vlagata pritožbo obe pravdni stranki. Obe uveljavljata vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP1 in se zavzemata za ustrezno spremembo ali vsaj razveljavitev in vrnitev sodišču prve stopnje v novo sojenje.

5. Tožeča stranka sodbo izpodbija v točki VI izreka, in sicer le delno: v zavrnilnem delu zaradi odškodnine za škodo, povzročeno zaradi zamakanja kletnih prostorov in odpada ometa (12.095,00 EUR). Sodišču očita relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP, ker ga pri odločanju ni uporabilo. Kot edini dokaz je sprejelo pomanjkljivo in zavajujoče izvedeniško mnenje z dopolnitvami, ki ga ni kritično ocenilo. Povzema le njegov zaključek, ki ga ni spremenil. Ni upoštevalo fotografij (vraščene korenine) v fasado hiše, o čemer se izvedenec ni hotel opredeliti. Sprejeta odločitev, da tožeča stranka ni dokazala vzročne zveze med imisijo (koreninami) in škodo, je pomanjkljiva in neutemeljena. Podana je tudi kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Dokazi, najdeni na kraju samem ob izkopavanju ob prisotnosti sodišča 7. 6. 2017, niso zajeti v izvedeniško dopolnitev. Izvedeniško mnenje je v nasprotju z izpovedjo zaslišane priče B. Izvedenec ni odgovoril na zahtevano vprašanje in napotke sodišča, v njegovem mnenju je veliko nasprotij. Sodišče ni ocenilo izpovedi navedene priče, nasprotujočih si zapisov izvedenca, izpovedi strank, izvedeniškega mnenja J. H. in zavrnilo zahtevo po soočenju izvedencev. Ker sta se mnenji izvedenca J. H. in v pravdi postavljenega izvedenca nasprotovali, bi ju bilo treba soočiti. Predlog za soočenje je bil pravočasen. Sodišče izvedenih dokazov ni povzelo v obrazložitvi, ni jih analiziralo niti obrazložilo svoje odločitve. Ker je bilo izvedeniško mnenje o poškodbah hidroizolacije neustrezno in v nasprotju s predloženimi fotografijami z vraščenimi koreninami, so zaključki o pomanjkanju vzročne zveze zmotni, dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno. Posledično je sodišče napačno uporabilo materialno pravo.

6. Tožena stranka je odgovorila na pritožbo tožeče stranke. Predlaga njeno zavrnitev in potrditev sodbe v izpodbijanem delu ter priglaša stroške z odgovorom na pritožbo.

7. Tožena stranka sodbo izpodbija v točkah III, IV, V in VII izreka. Glede zahtevka za odstranitev korenin s parcel 674/2 in 509/3 k.o. X sodišču očita napačno uporabo 83. člena SPZ2. Vztraja, da ima lastnik nepremičnine pravico odstraniti in si prilastiti veje s sosedovega drevesa in korenine, ki segajo oziroma rastejo v njegovo nepremičnino, če ga motijo, nima pa podlage za odstranitveni zahtevek. Zato bi bilo treba tožbeni zahtevek za odstranitev vej in korenin zavrniti. Poleg tega je tožena stranka že pred zadnjim narokom glavne obravnave v celoti odstranila vsa debla cipres s koreninami vred in o tem obvestila sodišče na naroku 7. 6. 2017. Glede zahtevka za prepoved bodočega vznemirjanja je napačna ugotovitev, da je podana ponovitvena nevarnost. Tožena stranka je že konec novembra 2016 prostovoljno porezala ciprese do tal, nato še pred koncem postopka odstranila tudi vsa debla s koreninami vred, tako da na meji med zemljiščema zdaj ni ničesar razen žičnate ograje. Očitno je, da ponovitvene nevarnosti ni. Tudi ta zahtevek bi bilo treba zavrniti. Pri zahtevku za povračilo stroškov za sanacijo tlakovcev je napačno ugotovljena vzročna zveza med cipresami na zemljišču tožene stranke in dvigom tlakovcev na parceli tožečih strank. Pod tlakovci niso bile odkrite korenine, ki bi lahko povzročile dvig tlakovcev. Tudi iz izvedeniškega mnenja to ne izhaja. Dejansko stanje je bilo napačno ugotovljeno. Zato tožena stranka ne more odškodninsko odgovarjati za povračilo stroškov za sanacijo tlakovcev. Navedbe o obrezovanju vej in čiščenju vejic cipres na zemljišču tožeče stranke so ostale nedokazane. Tožnika nista izpovedala, koliko časa sta porabila za ta dela. Šele na poziv sodišča sta podala le navedbe. Sodišče se je oprlo le nanje in s tem bistveno prekršilo določbe pravdnega postopka (7. in 212. člena ZPP). Posledično je napačno ugotovljeno dejansko stanje. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Sodišče ni z ničemer pojasnilo, na kakšni pravni podlagi je presodilo, da je urna postavka za nekvalificirano delo 5 EUR na uro. Zahtevek za povračilo stroškov čiščenja odpadkov cipres ter rezanja vej je treba zavrniti. Napačno je odločeno tudi o pravdnih stroških. Tožeča stranka bi morala v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP povrniti toženi stranki vse stroške. Uspeh pravdnih strank v zadevi ni bil izenačen. V skladu z drugim odstavkom 154. člena ZPP bi morala vsaj pretežni del pravdnih stroškov tožene stranke nositi tožeča stranka.

8. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo tožene stranke. Predlaga njeno zavrnitev in potrditev sodbe sodišča prve stopnje v izpodbijanih točkah ter povračilo njenih stroškov pritožbenega postopka. Prereka pritožbene navedbe o odstranitvi korenin na zemljišču tožeče stranke pred koncem postopka na prvi stopnji. Pojasnjuje, da je toženec po zaključku glavne obravnave delno odstranil korenine na meji s parc. št. 509/3 le na svoji parceli, na parceli tožeče stranke pa ne. Postavljal je novo ograjo na mestu ograje iz cipres. Ob meji s parc. št. 674/2 ni odstranjeval ničesar. Tam ostajajo debla cipres in del korenin na zemljišču tožeče stranke. Prilaga fotografije. Sodišče je pravilno ocenilo tudi ponovitveno nevarnost. Toženec je takoj po končanem postopku postavil novo ograjo na meji s parcelama tožnikov. S tem je že izpolnil in ponovil s strani sodišča ugotovljeno ponovitveno nevarnost. Tudi ostale odločitve sodišča so pravilne, pritožba pa neutemeljena.

9. Pritožbi nista utemeljeni.

10. Pravdni stranki sta soseda. Nepremičnini v solasti obeh tožnikov parc. št. 674/2 in 509/3 k.o. X mejita z zemljiščem parc. št. 674/1, ki je bilo ob vložitvi tožbe v lasti, v času odločanja pa na podlagi pogodbe o dosmrtni služnosti užitka v neposredni posesti toženca. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje so bile ob vložitvi tožbe na zemljišču parc. št. 674/1 vzdolž celotne meje s parcelama tožeče stranke zasajene ciprese vrste thua v višini okrog 330 cm. Njihove veje so po širini segale na nepremičnine tožnikov (od 50 cm na severu stanovanjske hiše in do 100 cm na jugu pri pomožnem objektu tožnikov, korenine cipres pa so se razraščale pod tlakovci na nepremičninah tožnikov). Zatrjevala sta, da gre za prepovedane imisije, ki prekomerno obremenjujejo njune nepremičnine in jima povzročajo škodo. Z negatorno imisijsko tožbo sta zahtevala varstvo pred vznemirjanjem svoje lastninske pravice (znižanje cipres in odstranitev vej ter korenin z njune nepremičnine ter prepoved bodočega oziroma nadaljnjega vznemirjanja s podobnimi ravnanji) ter plačilo odškodnine.

11. Med pravdo je tožena stranka delno izpolnila negatorni zahtevek: po ugotovitvah sodišča je popolnoma odstranila debla in veje cipres na meji s parc. št. 674/1 in požagala ciprese na višino 1 meter na meji s parc. št. 509/3. Tožeča stranka je v tem delu tožbo umaknila, sodišče pa postopek ustavilo.

12. Po izvedbi dokaznega postopka, v katerem je ugotovilo vsa pravnorelevantna dejstva glede zatrjevanega vznemirjanja in prekomernih imisij ter škode, ki je zaradi njih nastala tožeči stranki, je ugodilo preostalemu tožbenemu zahtevku za prenehanje vznemirjanja z odstranitvijo korenin in za prepoved bodočega oziroma nadaljnjega vznemirjanja s podobnimi ravnanji. Delno je ugodilo tudi odškodninskemu zahtevku, in sicer za tisto škodo, za katero je ugotovilo, da je v zvezi z ugotovljenimi prepovedanimi imisijami. V presežku je oškodninski tožbeni zahtevek zavrnilo.

13. Pravila sosedskega prava (73. člen SZP do 91. člen SPZ) urejajo razmerja med lastniki sosednjih nepremičnin in rešujejo kolizije med lastninskimi pravicami na sosednjih in na drugih prostorsko povezanih nepremičninah. Določbe poglavja o sosedskem pravu, ki se nanašajo na lastnika, se smiselno uporabljajo tudi za neposrednega posestnika (74. člen SPZ). Pasivna legitimacija toženca, ki je bil po ugotovitvah sodišča prve stopnje lastnik nepremičnine, na kateri je bil nasad cipres ob vložitvi tožbe, v času sojenja pa le še užitkar, v pritožbenem postopku ni več sporna. Sodišče prve stopnje je o njej odločilo ob pravilni uporabi 74. člena SPZ. Neposredni posestnik, lastnik ali kakšna druga oseba (na primer zakupnik, užitkar) je tisti, ki trpi posege s sosednjih nepremičnin in ki take posege s svojimi ravnanji tudi povzroča. Tako aktivno kot pasivno sta v primeru tovrstnega sosedskega spora lahko legitimirana oba: lastnik in neposredni posestnik3.

14. Zaradi sosedstva ali medsebojne povezanosti nepremičnin morajo njihovi lastniki in neposredni posestniki po splošnem pravilu 73. člena SPZ v zvezi s 74. členom SPZ svojo pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode. Pravice, ki omejujejo lastninsko pravico lastnika sosednje ali prostorsko povezane nepremičnine (sosednje nepremičnine), se morajo izvrševati pošteno in v skladu s krajevnimi običaji in na način, ki najmanj obremenjuje lastnika nepremičnine. Splošna prepoved medsebojnega vznemirjanja je (med drugim) konkretizirana v 75. členu SPZ. Lastnik nepremičnine mora pri njeni uporabi opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo (prepovedana imisija). Pravno varstvo pred prepovedanimi imisijami se uveljavlja z negatorno tožbo. Če je z vznemirjanjem povzročena škoda, ima lastnik pravico zahtevati njeno povrnitev po splošnih pravilih o povrnitvi škode (drugi odstavek 99. člena SPZ). Merilo protipravnega ravnanja pri prepovedanih imisijah je določba prvega odstavka 75. člena SPZ. Za odškodninsko obveznost povzročitelja pa morajo biti podani tudi ostali elementi civilnega delikta: vzročna zveza med protipravnim ravnanjem oziroma opustitvijo ter škodo, pravno priznana škoda in odgovornost povzročitelja (131. člen OZ4).

15. Navedeno materialnopravno podlago je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo. Celovito je ugotovilo in pravilno presodilo pravno relevantna dejstva primera tako glede negatornega kot odškodninskega varstva in pri tem ni storilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, kot bo podrobneje obrazloženo v nadaljevanju. Pritožbeno sodišče njegovo dokazno oceno, razloge in odločitev v celoti sprejema in bo zato v nadaljevanju odgovorilo le še na bistvene pritožbene poudarke obeh pritožnikov (prvi odstavek 360. člena ZPP).

O PRITOŽBI TOŽENE STRANKE

O zahtevku za odstranitev korenin

16. Zmotno pritožbeno naziranje, da tožeča stranka zaradi korenin, ki rastejo v njeno nepremičnino, nima negatornega varstva oziroma odstranitvenega zahtevka, pač pa le pravico, da sama odstrani korenine, ki segajo v njeno nepremičnino, če jo motijo, kot jo opredeljuje 83. člen SPZ, je s pravilnimi razlogi v točki 10 sodbe zavrnilo že sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče mu pritrjuje. Tožeča stranka je trdila, da upravičenja iz 83. člena SPZ ni mogla izkoristiti5. Odstranitveni zahtevek zoper toženca je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno oprla na splošni določili prvega odstavka 73. in 75. člena SPZ. Lastnik drevesa mora svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da ne vznemirja lastnika sosednje nepremičnine in da mu ne povzroča škode. Njega bremeni dolžnost opuščanja dejanj in odpravljanja vzrokov, ki izvirajo iz njegove nepremičnine ali otežujejo uporabo drugih nepremičnini čez krajevno običajno mero (prvi odstavek 75. člena SPZ). Lastnik sosednjega zemljišča, ki mu drevo soseda povzroča prepovedane imisije, ima poleg upravičenj po 83. členu SPZ (zlasti, če jih sam zaradi sosedovega nasprotovanja ne more uresničiti) tudi negatorno imisijsko varstvo po splošnih pravilih 73. in 75. člena SPZ. Slednje vključuje zahtevek, da toženec nekaj stori s ciljem preprečitve ali zmanjšanja imisij. Odstranitev motečih vej v sosedovem zračnem prostoru in korenin, ki rastejo v sosednji nepremičnino, je v prvi vrsti dolžnost lastnika drevesa6.

17. Pritožbene navedbe o izpolnitvi tožbenega zahtevka za odstranitev korenin pred zadnjim narokom za glavno obravnavo so prepozne, neopravičene in zato nedovoljene in neupoštevne novote (prvi odstavek 337. člena ZPP). Očitki sodišču o napačno ugotovljenem dejanskem stanju pa so neutemeljeni. Drži, da je toženec na naroku glavne obravnave 7. 6. 2017, ko je sodišče na kraju samem opravljalo ogled, navajal, da bo predvidoma 15. 6. 2017 po izvajalcih izvedel odstranitev debel cipres, ki so ostala v zemljini. Pritožbene navedbe se tu končajo. Prezrejo, da je toženec navajal še, da bo o datumu obvestil tožnico, da bo snemal izkopavanje debel ter predložil posnetek sodišču kot dokaz, kakšne in kako globoke so korenine cipres. V nadaljnjem postopku ni storil ničesar od najavljenega, čeprav se je postopek nadaljeval z dokazovanjem z izvedencem, izmenjavo vlog obeh strank in je zaključil z zadnjim narokom glavne obravnave 9. 10. 2017. Trditveno in dokazno breme za ugovor izpolnitve zahtevka je bilo na tožencu. Ker ga ni zmogel, sodišče pa se je o nasprotnem samo prepričalo na ogledu, s pritožbenimi navedbami pravilne odločitve sodišča prve stopnje ne more omajati. Gole pritožbene trditve niso z ničemer podprte, tožeča stranka pa jih v odgovoru na pritožbo dokumentirano – s fotografijami prereka.

O zahtevku za prepoved bodočega vznemirjanja

18. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje dokazni oceni in presoji sodišča prve stopnje o podani ponovitveni nevarnosti. Sklicuje se na razloge v točki 17 sodbe, ki jim ni treba ničesar dodati. Pritožbene navedbe o izpolnitvi zahtevka že med pravdo so neutemeljene in s strani tožeče stranke tudi v odgovoru na pritožbo prerekane. Tudi drugih dokazov za nepotrebnost prepovednega zahtevka zaradi ponovitvene nevarnosti v spisu ni. S tem pa tudi ne osnove za zavrnitev tega dela tožbenega zahtevka.

O zahtevku za povračilo stroškov tlakovcev

19. Sodišče prve stopnje je zanesljivo ugotovilo vzročno zvezo med cipresami ter dvigom tlakovcev na parceli tožečih strank z izvedencem gradbene stroke. Njegove ugotovitve o tem so bile podane v osnovnem izvedeniškem mnenju (list. št. 144) in v dopolnitvi (list. št. 192), ko je odgovarjal na pripombe tožene stranke. Glede na ugotovljeno dejansko stanje o legi in izvedbi tlakovcev je po tehnični plati izključil vse morebitne druge vzroke za dvig tlakovcev. Korenine, ki so poškodovale tlakovce, so vidne tudi na fotografijah, ki jih je sodišče skupaj z izvedeniškim mnenjem pravilno ocenilo. Nasprotna pritožbena ocena nima nobene podlage v spisu. Pravilne odločitve sodišča prve stopnje pritožba ne omaje s citiranimi (delnimi) odgovori izvedenca, ki jih je podajal na druga vprašanja in so iztrgani iz celote. Nadaljnje dokazovanje z izvedencem je bilo namreč namenjeno ugotavljanju vzročne zveze med koreninami cipres in poškodbami izolacije stanovanjske hiše tožnikov. Toženec je skušal izvedenčeve ugotovitve v zvezi s hidroizloacijo uporabiti pri tlakovcih. Izvedenec jih je jasno in strokovno zavrnil, sodišče pa prepričljivo pojasnilo, zakaj mu je sledilo. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovljeno. Očitanih procesnih kršitev ni.

O zahtevku za povračilo čiščenja odpadkov cipres in rezanja vej

20. Ne drži pritožbeni očitek o relativni kršitvi določb 7. in 212. člena ZPP ter nedokazanem zahtevku glede stroškov čiščenja odpadkov cipres. Pritožnik prezre, da je tožeča stranka tožbeno trditveno podlago o čiščenju odpadkov7, konkretizirano po opravljenem materialnoprocesnem vodstu sodišča8, dokazovala s svojim zaslišanjem9, predpravdnim izvedeniškim mnenjem iz z mnenjem izvedenca gradbene stroke. Po pravilni oceni celotnega procesnega gradiva je sodišče zanesljivo ugotovilo, da je tožbeni zahtevek po temelju utemeljen (razlogi v točki 20 do 21 sodbe). Razlogi o uporabi urne postavke letnega čiščenja v točki 21 sodbe pa dovolj jasno pojasnjujejo, da je o višini zahtevka sodišče (pravilno) odločilo po prostem preudarku (216. člen OZ). Odločitev je torej sprejeta v okviru podane trditvene in dokazne podlage tožeče stranke ter primerno in pravilno obrazložena. Tudi očitane absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni.

O pravdnih stroških

21. Odločitev o glavni stvari, ki jo izpodbija tožena stranka, je pravilna. Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, enako velja za odločitev, ki jo pritožbeno izpodbija tožeča stranka. Razlogov, da bi pritožbeno sodišče posegalo v sprejeto stroškovno odločitev po pooblastilu iz drugega odstavka 165. člena ZPP ni.

22. Tudi podlage za spremembo izreka o stroških zaradi zatrjevane napačne uporabe drugega odstavka 154. člena ZPP ni. Ocena sodišča prve stopnje o delnem uspehu obeh strank v postopku je namreč pravilna. Natančno je utemeljena v točki 38 sodbe. Toženec je s pavšalnimi pritožbenimi navedbami, da uspeh strank ni bil izenačen, ne omaje. Pravilno so ocenjene tudi vse ostale okoliščine primera (potek postopka, plačevanje stroškov za izvedenca). Skupaj z deljenim uspehom pravdnih strank v celoti utemeljujejo odločitev, da vsaka stranka nosi svoje stroške pravdnega postopka.

O PRITOŽBI TOŽEČE STRANKE

23. Pritožbeno sodišče nima pomislekov o pravilnosti dokazne ocene in ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožeči stranki ni uspelo dokazati vzročne zveze med nedopustnimim imisijami (korenine) ter zatrjevano škodo zaradi zamakanja kletnih prostorov in odpada ometa. Tožbene trditve, podprte z mnenjem strokovnjaka, ki ga je tožeča stranka pridobila pred pravdo, so bile v natančno izvedenem dokaznem postopku v celoti ovržene. Sprejeta dokazna ocena sodišča prve stopnje je logična, prepričljiva, skrbna in celovita. Opravljena je upoštevaje vse metodološke napotke iz 8. člena ZPP: po skrbni presoji vseh dokazov in ne le tistih, ki bi utegnili koristiti tožnikoma in jih zato izpostavlja pritožba. Nestrinjanje s sprejeto dokazno oceno, izraženo v pritožbi, ne zadošča za očitek o kršitvi 8. člena ZPP niti za absolutni bistveni kršitvi pravil postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

24. Tudi kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP pritožbeno sodišče ne najde. Do vseh ugovorov tožeče stranke se je sodišče prve stopnje opredelilo in prepričljivo pojasnilo, zakaj jih ni sprejelo. Izvedlo je potrebne dokaze. Ostale je obrazloženo zavrnilo (drugi odstavek 5. točke sodbe). Zmotno je pritožbeno naziranje o napačno opuščenem "soočenju izvedencev". V postopku je bil postavljen le en izvedenec gradbene stroke. Zaslišanje izvedencev po drugem odstavku 254. člena ZPP sodišče opravi med več v sodnem postopku postavljenimi izvedenci, če se njihova mnenja bistveno razlikujejo. Strokovnjak, ki ga je tožeča stranka angažirala pred pravdo, po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje ni bil izvedenec v tem postopku. Šlo bi lahko kvečjemu za izvedeno pričo, ki bi jo sodišče zaslišalo, če bi bil tak dokazni predlog postavljen pravočasno. Sodišče ga je zavrnilo, ker je bil prepozen. Te odločitve pritožba ne graja. Nenazadnje zavrnitve soočenja, na katerega opozarja, tožeča stranka ni pravočasno grajala (na naroku glavne obravnave, ko je bil predlog zavrnjen). Zato se na ta dokaz v pritožbenem postopku niti ne more več sklicevati (286.b člen ZPP).

25. Dejansko stanje o vzroku vlage v prostorih tožeče stranke je ugotovljeno pravilno in popolno. Drži, da se je sodišče oprlo na izvedenčevo mnenje. Vendar so neutemeljeni pritožbeni očitki, da mu je nekritično sledilo in da se izvedenec ni opredelil do vseh pripomb in dokazov tožnikov, s katerimi sta skušala omajati njegovo mnenje. Prav zaradi dvoma, ki ga je tožeča stranka vzpostavila z v pritožbi izpostavljenima fotografijama, je sodišče dopolnilo dokazni postopek z ogledom kraja z izvedencem in tudi z zaslišanjem priče B. Izvedenčevi zaključki, da je vzrok za vlago v stavbi tožnikov strokovna napaka pri izolaciji in ne korenine cipres, z nadaljnjim dokazovanjem niso bili omajani. Prepričljivo je pojasnjeno, zakaj je izvedenec vztrajal pri prvotnem mnenju, kar mu očita pritožba. Njegovo mnenje je bilo konsistentno, notranje skladno in strokovno argumentirano. Ker ga tožeča stranka ni z ničemer omajala (morebitnega novega izvedenca ni predlagala), trditve strokovnjaka, ki ga je angažirala sama, pa je izvedenec strokovno argumentirano zavrnil, ni bilo razlogov, da se sodišče pri presoji vzročne zveze ne bi naslonilo nanj.

26. Vzročna zveza je splošna predpostavka odškodninske odgovornosti. Če kavzalni neksus med škodljivim dejstvom in nastalo škodo ne obstoji, odškodninsko razmerje ne nastane. Tožbeni zahtevek za povrnitev škode zaradi zamakanja kletnih prostorov in odpada ometa je zaradi pomanjkanja vzročne zveze pravilno zavrnjen.

27. Pritožbeni razlogi obeh pritožnikov torej niso podani. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo in pri odločanju ni zagrešilo očitanih procesnih kršitev, niti tistih, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je obe pritožbi zavrnilo in v izpodbijanih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

28. O pritožbenih stroških je odločeno na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 155. člena ZPP. Pravdni stranki s pritožbama nista uspeli. Z odgovoroma na nasprotni pritožbi pa nista prispevali k odločanju pritožbenega sodišča. Zato je odločilo, da vsaka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------
1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.
2 Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, št. 87/2002 s spremembami.
3 Primerjaj: Juhart in ostali: Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, stran 385; ter Juhart in ostali: Stvarno pravo, GV Založba, 2007, stran 661 in 371.
4 Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami.
5 Pozivi tožencu, naj poreže veje in korenine, niso bili uspešni; poskus tožeče stranke za odstranitev vej in korenin pa se je končal s kazensko ovadbo toženca zoper tožnika.
6 Primerjaj: Berden, A., v: Juhart in ostali: Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, stran 457.
7 List. št. 7.
8 List. št. 207.
9 Zaslišanje tožnika – list. št. 92, zaslišanje tožnice – list. št. 98.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 73, 73/1, 74, 75, 75/1, 83, 99, 99/2
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 131, 216
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 8, 254, 254/2, 286b, 337, 337/1
Datum zadnje spremembe:
25.02.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI1ODQ5