<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sodba I Cp 1020/2017
ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CP.1020.2017

Evidenčna številka:VSL00002429
Datum odločbe:26.07.2017
Senat, sodnik posameznik:Milan Mesojedec (preds.), Irena Veter (poroč.), dr. Vesna Bergant Rakočević
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
Institut:negatorna tožba - solastnina - obseg uporabe solastne nepremičnine - odtujitev stvari med pravdo

Jedro

Po presoji pritožbenega sodišča je odločilno v tej zadevi, da tožbeni zahtevek, tudi če bi mu sodišče ugodilo, ne bi bil izvršljiv. Toženka namreč ni zemljiškoknjižna solastnica nepremičnine, ki bi jo morala v celoti izprazniti in odstraniti na njej postavljene pomožne objekte in stvari. Njen solastninski delež na nepremičnini, ki je predmet tega pravdnega postopka, je v izvršilnem postopku na originaren način pridobil stranski intervenient.

Ker je pridobil lastninsko pravico na originaren način, pomeni, da jo je pridobil neodvisno od lastninske pravice prejšnjega lastnika, torej toženke. Zato ne pride v poštev določba 190. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stranski intervenient sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je toženka dolžna izprazniti celotno površino dvorišča parc. št. 9, k.o. X, ki jo zaseda, ter odstraniti steklen paviljon, nadstrešek in celotni gostinski vrt, odstraniti položene plošče ter vzpostaviti prejšnje stanje v roku 60 dni od izdaje sodbe. Tožnikoma je naložilo, da sta dolžna toženki po enakih delih povrniti njene pravdne stroške 2.078,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožujeta prva tožnica in stranski intervenient na strani tožeče stranke. Uveljavljata bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker so razlogi o odločilnih dejstvih nejasni in med seboj nasprotujoči. Tožena stranka nezakonito posega v solastnino na skupnih delih stavbe in dvorišča parc. št. 9, k.o. X. Nesporno toženka ni več solastnica nepremičnine, njeni solastniški deleži so bili prodani v izvršilnem postopku na javni dražbi drugemu lastniku M. J. in je sklep o izročitvi teh nepremičnin postal pravnomočen dne 9. 9. 2014. Prevzem lastništva 1/10 štirisobnega stanovanja s pritiklinami in drugimi pomožnimi prostori, garaže za en avtomobil ter 10/80 trisobnega stanovanja s kabinetom in drugimi pritiklinami in skupnimi prostori, pa ne vsebuje ničesar drugega in tudi ne nezakonito postavljenih objektov, ki jih je pred leti brez dovoljenja in soglasja solastnikov postavila tožena stranka. Sodišče glede odločilnega dejstva, zakaj je zavrnilo tožbeni zahtevek, navaja določbo 67. člena SPZ o varstvu solastninske pravice, pri čemer spregleda svojo ugotovitev, da tožena stranka ni solastnica sporne nepremičnine. Stališče sodišča je v nasprotju s predloženimi dokazi in dejstvom, da je v nepravdnem postopku izdan sklep, da toženka ni stranka tega postopka, ker ni več solastnica sporne nepremičnine. Sodba o negatorni tožbi odloča na ta način, da napotuje tožečo stranko na nepravdni postopek, kar ni dopustno. Sporazum s toženko ni mogoč, ker je pretežno odsotna. Ker spornih razmerij tudi ni mogoče urediti v nepravdnem postopku, tožeča stranka nima možnosti, da doseže prenehanje nedovoljenega in nezakonitega vznemirjanja in izigravanja s strani tožene stranke.

3. Stranski intervenient na strani tožene stranke je odgovoril na pritožbo, zavrača pritožbene trditve in pritrjuje razlogom sodbe ter predlaga povrnitev pritožbenih stroškov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožniki so v tej zadevi vložili negatorno tožbo na podlagi 100. v zvezi z 99. členom Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ob upoštevanju pravic, ki jih imajo solastniki na stvari na podlagi določb 66. in 67. člena SPZ. Po trditvah tožbe je toženka kot solastnica dvorišča na parc. št. 9, k.o. X, brez dovoljenj ostalih solastnikov, preuredila in zasedla večji del dvorišča, ki predstavlja skupni del stavbe, kot ji kot solastnici pripada. Tožniki zahtevajo izpraznitev celotne površine dvorišča in odstranitev stvari ter vzpostavitev v prejšnje stanje. Toženka se brani, da je pravico do uporabe dela dvorišča pridobila na podlagi dogovorov s takratnima večinskima solastnicama ter da o uporabi dvorišča med solastniki ni bilo dogovora, predvsem pa, da ni več solastnica sporne nepremičnine, zato bi moral biti k odstranitvi objektov pozvan sedanji solastnik M. J.

6. Prvostopenjsko sodišče je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka oprlo na sledeče ugotovitve: toženka je nekdanja solastnica v zemljiško knjigo vpisanega posameznega dela št. 901 v stavbi št. 261, k.o. X do 1/10 in posameznega dela št. 902 v stavbi št. 261, k.o. X do 10/80; njen solastninski delež je v izvršilnem postopku pridobil stranski intervenient M. J.; na parc. št. 9, k.o. X , ki je v naravi dvorišče in splošni skupni del stavbe, je toženka že pred letom 1991 postavila steklen paviljon, nadstrešek, uredila je gostinski vrt, položila plošče...; navedeno dvorišče v času postavitve spornih objektov ni bilo razdeljeno med solastniki in med njimi ni bilo dogovora o tem, kako naj se skupni deli souporabljajo; toženka ni dokazala večjega solastniškega deleža na nepremičnini niti na podlagi najemne pogodbe o najemu pralnice niti na podlagi soglasja dveh solastnic za uporabo dela vrta in dela drvarnice; med strankami postopka poteka nepravdni postopek za vzpostavitev etažne lastnine, ki še ni zaključen.

7. Materialnopravnemu stališču sodbe je mogoče delno pritrditi. Drži, da je vsak izmed solastnikov upravičen do uporabe in posesti celotne stvari v sorazmerju s svojim deležem1. Če med solastniki ni dogovora o uporabi solastne stvari, eden izmed solastnikov ne more zahtevati izključne uporabe in posesti točno določenega dela stvari. Solastnik zato od drugega solastnika ne more zahtevati izpraznitve nepremičnine v idealnem deležu, saj je vsak izmed solastnikov upravičen do uporabe in posesti celotne stvari v sorazmerju z njegovim solastniškim deležem2. V obravnavanem primeru je ugotovljeno, da je toženka sama nedopustno uporabljala nesorazmerno večji del dvorišča glede na njen solastniški delež. Tožeča stranka z obravnavano negatorno tožbo od nje zahteva izpraznitev celotne površine dvorišča in odstranitev pomožnih objektov, ne pa izročitev tega dela nepremičnine v soposest, kot naj bi bila po stališču izpodbijane sodbe upravičena.

8. Vendar pa je po presoji pritožbenega sodišča odločilno v tej zadevi, da tožbeni zahtevek, tudi če bi mu sodišče ugodilo, ne bi bil izvršljiv. Toženka namreč ni zemljiškoknjižna solastnica nepremičnine, ki bi jo morala v celoti izprazniti in odstraniti na njej postavljene pomožne objekte in stvari. Njen solastninski delež na nepremičnini, ki je predmet tega pravdnega postopka, je v izvršilnem postopku na originaren način pridobil stranski intervenient. Kot izhaja iz izvršilnega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani In 388/1997 z dne 16. 1. 2014, je solastni delež sporne nepremičnine izročen kupcu M. J. (priloga A20), slednji je kot solastnik že vknjižen v zemljiški knjigi (priloga A22). Ker je pridobil lastninsko pravico na originaren način, pomeni, da jo je pridobil neodvisno od lastninske pravice prejšnjega lastnika, torej toženke3. Zato ne pride v poštev določba 190. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po kateri ni ovira, da se pravda med istima strankama dokončna, v primeru, če katera od strank odtuji stvar ali pravico, o kateri teče pravda. O odtujitvi v smislu citirane določbe pa v obravnavani zadevi ni mogoče govoriti, ker pri originarnem načinu pridobitve lastninske pravice ta ugasne na eni in nastane na drugi strani brez volje prejšnjega lastnika.

9. Pritožbeno sodišče ni ugotovilo v pritožbi očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti in vsebuje razloge o odločilnih dejstvih. Prav tako ni ugotovilo drugih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ker glede na povedano niso podani pritožbeni razlogi, je zato zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Stranski intervenient se je v odgovoru na pritožbo v pretežni meri le pridružil stališčem prvostopenjskega sodišča. Vložitev takšnega odgovora na pritožbo je glede na njegovo vsebino in razloge te sodbe nepotrebna. V skladu s prvim odstavkom 155. člena v zvezi s 164. členom ZPP je pritožbeno sodišče odločilo, da sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------
1 Več o tem M. Tratnik, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, komentar k 65. členu.
2 Odločbe VS RS II Ips 199/2014, II Ips 18/2013, II Ips 751/2007.
3 Sodba VS RS II Ips 348/2006.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 99, 100
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 190
Datum zadnje spremembe:
28.09.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEwOTk1