<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sodba I Cp 1792/2012
ECLI:SI:VSLJ:2013:I.CP.1792.2012

Evidenčna številka:VSL0073071
Datum odločbe:10.04.2013
Senat, sodnik posameznik:Anton Bizjak (preds.), mag. Matej Čujovič (poroč.), Nataša Ložina
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nepravilna vročitev tožbe v odgovor - vročilnica - javna listina - ugovor res iudicata - pravnomočno razsojena stvar - vrnitev posojila

Jedro

Dejstvo, da sodišče prve stopnje več let od vložitve tožbe ni ugotavljalo, ali je izpolnjen navedeni pogoj za izdajo zamudne sodbe, na izpodbijano odločitev ne vpliva. Enako velja glede očitka o nepotrebnem in nepravilnem ravnanju sodišča, ko je (celo dvakrat) vabilo pravdni stranki na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo. V primeru, ko so pogoji za izdajo zamudne sodbe podani, je nadaljnji (kontradiktorni) postopek brezpredmeten.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi delna zamuda sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je (po tem, ko je zaradi delnega umika tožbe za znesek 12.101,49 EUR postopek ustavilo) z delno zamudno sodbo razsodilo, da je toženka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati znesek 11.266,90 EUR.

2. Toženka v pravočasni pritožbi uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Meni, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe. Tožba ji v predmetnem postopku ni bila vročena v odgovor. Ni podpisala nobene vročilnice o vročitvi tožbe v odgovor. V odgovor ji je bila vročena zgolj tožba, ki jo je tožeča stranka za isto zadevo vložila pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani. Če bi ji bila tožba vročena, bi nanjo gotovo odgovorila. V obravnavani zadevi ji je bilo vročeno le vabilo na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo. Prek pooblaščenke je vložila tudi vlogo, s katero je predlagala, da se tožba zavrže zaradi res iudicata. Navedeno ravnanje kaže, da v postopku ni bila pasivna. Sodišče se več let od vložitve tožbe sploh ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je bila toženki tožba vročena in ali je toženka nanjo vložila odgovor, pač pa je zadevo vodilo v drugo smer, saj je tožbo zavrglo s sklepom z dne 11. 1. 2011, ki je bil nato razveljavljen s sklepom višjega sodišča z dne 28. 9. 2011. Nesprejemljivo je, da je sodišče šele po treh letih po vložitvi tožbe izdalo zamudno sodbo zaradi ne vložitve odgovora na tožbo. Ker toženki tožba ni bila vročena, v pritožbi podaja pobotni ugovor, saj ima zoper tožečo stranko terjatev iz naslova prikrajšanja pri plačilu osebnega dohodka v znesku 2.880.514,00 SIT. Toženka je medsebojne terjatve skušala pobotati z dopisom z dne 30. 6. 2004. Tožnica se na ureditev medsebojnega razmerja ni odzivala. Ker je tožnica zamolčala zatrjevana dejstva, ki jih izkazujejo predlagani dokazi, za izdajo zamudne sodbe ni izpolnjen pogoj iz 2. točke prvega odstavka. 318. člena ZPP, saj zahtevek nasprotuje moralnim standardom, ki bi jih morala tožeča stranka spoštovati. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo obrazloženo nasprotuje toženkinim pritožbenim navedbam in predlaga zavrnitev pritožbe. Zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je delno zamudno sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru uveljavljanih in dovoljenih pritožbenih razlogov (drugi odstavek 338. člena ZPP) in glede tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (prvi in drugi odstavek 350. člena ZPP).

6. Sodišče izda zamudno sodbo (s katero ugodi tožbenemu zahtevku), če tožena stranka v roku iz 277. člena ZPP ne odgovori na tožbo in če so izpolnjeni pogoji, ki jih določa prvi odstavek 318. člena ZPP (da je bila tožba tožencu pravilno vročena v odgovor; da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP); da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik ali z dejstvi, ki so splošno znana. Temeljni pogoj za izdajo zamudne sodbe je, da tožena stranka ne odgovori na tožbo v 30 dneh od njene vročitve (prvi odstavek 277. člena ZPP), na kar je morala biti s strani sodišča tudi ustrezno opozorjena. V takšnem primeru se v skladu z načelom afirmativne litiskontestacije šteje, da je (z opustitvijo vložitve pravočasnega odgovora na tožbo) priznala dejanske navedbe/trditve, ki izhajajo iz tožbe, kot resnične. Pogoj za zaključek, da je tožena stranka s svojo pasivnostjo (opustitvijo vložitve odgovora na tožbo) priznala trditve tožeče stranke, na katere ta opira tožbeni zahtevek, je, da ji je (bila) tožba v odgovor pravilno vročena.

7. Pritožbeno sodišče ne sledi pritožbenim trditvam, da toženki tožba ni bila vročena. Ugotavlja namreč, da je bila tožba s prilogami in pozivom na odgovor na tožbo vročena na toženkin naslov, ki ga sama navaja v pritožbi in je isti kot na vročilnici, pripeti k list. št. 12, kar dokazuje vročitev tožbe. Toženka trdi, da ni podpisala nobene vročilnice o vročitvi tožbe v odgovor, pri tem pa niti ne navede, kdo in zakaj (če ne ona) naj bi jo podpisal. Iz vročilnice v skladu z določili 149. člena ZPP izhaja (le), da je prejemnik sam naslovnik, torej toženka. Vročilnica (potrdilo o vročitvi) je javna listina (prvi odstavek 224. člena ZPP), ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP) (1). Domneve resničnosti toženka ni izpodbila, zato je z vročitev izkazana (2). Očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka torej ni podana.

8. Toženki je bila tožba vročena 2. 7. 2009, toženka pa nanjo v roku, ki je iztekel z 18. 8. 2009, ni odgovorila. S tem je izpolnjen pogoj po 1. točki drugega odstavka 318. člena ZPP. Dejstvo, da sodišče prve stopnje več let od vložitve tožbe (25. 5. 2009) ni ugotavljalo, ali je izpolnjen navedeni pogoj za izdajo zamudne sodbe, na izpodbijano odločitev ne vpliva. Enako velja glede očitka o nepotrebnem in nepravilnem ravnanju sodišča, ko je (celo dvakrat) vabilo pravdni stranki na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo. V primeru, ko so pogoji za izdajo zamudne sodbe podani, je nadaljnji (kontradiktorni) postopek brezpredmeten. Takšno je tudi stališče pravne teorije in sodne prakse (3), zato dejstvo, da je toženka po poteku roka za odgovor na tožbo 24. 11. 2010 podala ugovor že razsojene stvari, ki se je izkazal za neutemeljenega, ne preprečuje izdaje zamudne sodbe.

9. Pritožbene navedbe, s katerimi toženka uveljavlja pobotni ugovor, niso upoštevne. Zamudna sodba namreč temelji na domnevi, da je toženka, ker na tožbo ni odgovorila, priznala dejanske navedbe tožeče stranke. Z navedbam in ugovori, podanimi po izteku roka za odgovor na tožbo, toženka ne more odpraviti učinkov svoje zamude. Obravnavanje svojih argumentov bi lahko dosegla le z vložitvijo odgovora na tožbo, česar ni storila, zato so dejanska podlaga za odločanje dejstva, navedena v tožbi. Ker zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek. 338. člena ZPP), toženka z novimi trditvami v pritožbi, s katerimi poskuša s svojo nasprotno terjatvijo zmanjšati prisojeni znesek iz naslova povračila posojila, ne more uspeti. Sicer pa postavljenega pobotnega ugovora iz naslova premalo izplačane plače v obravnavani zadevi sploh ni mogoče vložiti pred rednim sodiščem, saj je za sojenje v sporih o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem pristojno Delovno in socialno sodišče (2. točka prvega odstavka ZDSS-1).

10. Toženka tudi neutemeljeno navaja, da ni izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe po 2. točki prvega odstavka 318. člena ZPP, ki določa, da ne sme iti za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP). Iz (pravotvornih) dejstev, ki so navedena v tožbi in na katere tožeča stranka opira svoj tožbeni zahtevek, izhaja, da tožeča stranka od toženke uveljavlja vrnitev posojila v skupnem znesku 2.700.000,00 SIT/11.266,90 EUR, ki obsega vsa prej dana posojila, ker ji jih toženka (v roku) ni vrnila. Zatrjevanim dejstvom dokazi, priloženi tožbi, ne nasprotujejo. Materialna podlaga zahtevka za vračilo posojila (569. člen OZ) dopušča procesno razpolaganje, kakršno uveljavlja tožeča stranka. Zahtevek ni v nasprotju z učinki, ki bi jih želela kakšna prisilna pravna ali moralna norma preprečiti. Če se toženka v postopku ni branila ustrezno (ker ni vložila odgovora na tožbo), to še ne pomeni, da gre za nedopustno razpolaganje tožeče stranke.

11. Po povedanem je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba pa neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijano delno zamudno sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

12. Ker je sodišče prve stopnje izdalo delno sodbo, kjer o stroških še ni odločeno, bo tudi o povrnitvi pritožbenih stroškov, ki jih priglašata pravdni stranki v pritožbenem postopku, odločilo z odločbo, s katero bo končalo postopek, v skladu z njunim uspehom v pravdi (154. člen ZPP) in upoštevajoč delni umik tožbe (158. člen ZPP). Izrek o pritožbenih stroških temelji na 165. in 164. členu ZPP.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 15. 1. 2004, opr. št. II Ips 451/2003, z dne 24. 3. 2005, opr. št. III Ips 71/2005, z dne 9. 7. 2008, opr. št. II Ips 536/2007, in z dne 29. 8. 2006, opr. št. III Ips 118/2005.

(2) Primerjaj četrti odstavek 224. člena ZPP in sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 374/2000.

(3) Betetto, mag. N., Zamudna sodba, pravosodni bilten, 2002, št. 3, str.37. Glej tudi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani z dne 6. 12. 2006, opr. št. I Cp 3246/2006, in z dne 4. 11. 2009, opr. št. II Cp 3511/2009.


Zveza:

ZPP člen 3, 149, 224, 224/1, 277, 277/1, 318, 318/1, 318/1-1, 318/1-2.
OZ člen 569.
Datum zadnje spremembe:
12.08.2013

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDU1ODE4