<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

Sodba II Ips 841/2007
ECLI:SI:VSRS:2010:II.IPS.841.2007

Evidenčna številka:VS0013433
Datum odločbe:23.09.2010
Opravilna številka II.stopnje:VSK I Cp 190/2006
Senat:
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
Institut:razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - pritožba - nova dejstva v pritožbi - solastninska pravica - solastnina na skupnih delih v etažni lastnini - skupni prostori - hodnik - stopnišče - preprečevanje uporabe skupnih prostorov - negatorna tožba - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost

Jedro

Toženka poskuša prek zatrjevane protispisnosti in nejasnosti razlogov prikazati obstoj bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in kršitev pravice do poštenega sojenja in enakega varstva pravic. Ti očitki so zgolj navidezni, saj z njim v resnici izraža nestrinjanje z ugotovitvami nižjih sodišč in izpodbija ugotovljeno dejansko stanje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju toženki naložilo, da je dolžna omogočiti tožniku prehod po skupnih prostorih stanovanjske hiše na naslovu ..., tako da odklene vrata v skupnih prostorih v 2. nadstropju hiše in s tem dovoli tožniku prost prehod do njegovega stanovanja v 3. etaži.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še, da vsaka stranka sama krije stroške pritožbenega postopka.

3. Zoper odločitev sodišča druge stopnje je toženka vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da sodišče reviziji ugodi in sodbi nižjih sodišč spremeni, tako da tožbeni zahtevku zavrne z ustrezno stroškovno posledico, podrejeno pa, da sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Toženka gradi revizijske očitke na okoliščini, da je na podlagi sodbe iz leta 1997 odkupila ne le stanovanje v 2. nadstropju, temveč tudi hodnik v 2. nadstropju, stopnišče na podstreho in podstreho kot sestavni del svojega stanovanja. To izhaja iz pravnomočne sodbe P 491/92 Okrajnega sodišča v Piranu in iz ugotovitev sklepa VS Koper Cp 792/85. Iz sklepa P 198/82 TS Koper Enotes v Piranu pa izhaja, da je tožnik že leta 1982 motil tožnico v njeni mirni posesti prehoda na teraso preko stopnišča na podstreho in podstrehe. Tožnik zato ni lastnik stanovanja na podstrehi in nima pravice prehoda čez njen hodnik. Ker sodišče tega ni ugotovilo, so po njenem mnenju razlogi sodb protispisni, obrazložitvi nerazumni in samovoljni, podana pa bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku. Sodna odločba, s katero je toženka pridobila pravico odkupiti hodnik, stopnišče in podstrešje, je močnejša od odločbe O. I., ki je tožnika razglasila za lastnika podstrešja, saj je bila izdana kasneje. Dokazno breme o lastništvu podstrešnega stanovanja se je tako prevalilo na tožnika. Nižji sodišči se zaradi napačnega materialnopravnega pristopa nista ukvarjali z odločbami v spisu N 113/83, zlasti sklepom Cp 792/85, ki že leta 1985 ugotavlja, da je toženka imetnica stanovanjske pravice tudi na podstrešju in da se L. R. zavrne predlog za nadomestitev soglasja za adaptacijo podstrešja. Sodišče se ne bi smelo opreti na odločbo Občine Piran, saj ta nima nikakršne veljave: izdana je bila na podlagi neresničnih navedb tožnika, ki je občini predložil le prvostopni sklep sodišča v Piranu N 113/83, ki pa ga je višje sodišče s sklepom Cp 792/85 spremenilo in predlog zavrnilo. Netočna je ugotovitev sodišč, da stavba v zemljiški knjigi ni etažno deljena. Pri tem se toženka sklicuje na etažni načrt pod Dn. št. 2940/2004 in vpis v podvložku ... k.o. ..., iz katerega naj bi izhajalo tudi, da je toženka že od februarja 2005 dalje v zemljiški knjigi vpisana kot izključna lastnica stanovanja v 2. nadstropju s celotnim podstrešjem. V zvezi s tem je zmoten zaključek drugostopenjskega sodišča, da je v pritožbi navajala nova dejstva, kar ni dopustno. Že na obravnavi 3. 10. 2005 je trdila, da je vknjižena kot lastnica podstrehe in kot dokaz predlagala vpogled v spis P 137/2005 Okrajnega sodišča v Piranu. Sicer pa je trditve in dokaze o tem in o etažni razdelitvi podal že tožnik. Sodišče procesa ni uporabilo pravilno in zakonito. Ugotovitve in zaključki nižjih sodišč so zato nepravilni, obrazložitvi sodb pa nerazumni in samovoljni, kar predstavlja kršitev ustavne pravice do poštenega sojenja in enakega varstva pravic.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki (375. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 73/07 – ZPP-UPB3; v nadaljevanju ZPP), ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Toženka poskuša preko zatrjevane protispisnosti in nejasnosti razlogov prikazati obstoj bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in kršitev pravice do poštenega sojenja in enakega varstva pravic. Ti očitki so zgolj navidezni, saj z njim v resnici izraža nestrinjanje z ugotovitvami nižjih sodišč in izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. S polemiziranjem o vsebini in dokazni vrednosti listin (tj. odločbe N 113/83, sklepa Cp 792/85 in sodbe P 491/92) izpodbija dokazano oceno, ki jo je napravilo sodišče prve stopnje, sodišče druge stopnje pa jo je v okviru toženkinih pritožbenih trditev preizkusilo in ji pritrdilo. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da je tožnik lastnik stanovanja v 3. nadstropju (na podlagi prvega odstavka 116. člena Stanovanjskega zakona, zaradi vlaganj v podstrešje) ter da hodnik v 2. nadstropju in stopnišče na podstreho nista izključna lastnina toženke, temveč skupna prostora v stavbi, kjer je bilo med lastniki že v letu 1992 dejansko vzpostavljeno pravno razmerje etažne lastnine.

7. Očitek procesne kršitve, ki naj bi jo storilo sodišče druge stopnje, ni utemeljen. Iz spisovnega gradiva namreč ne izhaja, da je toženka 3. 10. 2005 na zadnji glavni obravnavi (sploh) postavila kakšne trditve in dokaze. Sodišče druge stopnje je zato pravilno ugotovilo, da je vrsto dejstev(1) prvič navedla šele v pritožbi. Ker v njej glede novot ni niti navedla, zakaj jih brez svoje krivde ni mogla uveljavljati že prej, jih je drugostopenjsko sodišče utemeljeno štelo za nedovoljene v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP. V tem kontekstu ne more biti pomembno sklicevanje na trditve in dokazne predloge nasprotne stranke, saj slednjih ni podala toženka in njihovo neupoštevanje ne more kršiti njenih procesnih pravic.

8. Ker gre tožniku kot etažnemu lastniku na skupnih delih pravica imeti le-te v posesti in jih skupaj z drugimi etažnimi lastniki uporabljati, toženka pa mu izvrševanje njegovih pravic omejuje z zaklepanjem hodnika in izključuje iz soposesti in souporabe skupnih delov, je pravilna odločitev sodišč o utemeljenosti njegovega negatornega zahtevka.

9. Glede na navedeno revizija ni utemeljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP) in s tem tudi zahtevek toženke za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

---.---

Op. št. (1): Gre za navedbe o tem, da je stavba etažno razdeljena, da je etažna lastnina vpisana v zemljiški knjigi in da je toženka že od februarja 2005 dalje vpisana v zemljiško knjigo kot izključna lastnica ne le stanovanja v 2. nadstropju, temveč tudi celotnega podstrešja.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Stanovanjski zakon (1991) - SZ - člen 8, 12, 12/1, 12/4, 116
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 337, 337/1, 339, 339/2-14, 370, 370/3
Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (1980) - ZTLR - člen 14, 14/1, 42
Datum zadnje spremembe:
30.04.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjQ5NzMy