<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sodba I Up 219/99
ECLI:SI:VSRS:2001:I.UP.219.99

Evidenčna številka:VS13989
Datum odločbe:18.10.2001
Področje:URBANIZEM
Institut:dovolitev priglašenih del

Jedro

Predmet upravnega spora je lahko le dejansko stanje ob izdaji odločbe prve stopnje. Zato se tožnica kot pravna naslednica umrlega investitorja ne more sklicevati na spremenjene okoliščine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, v Ljubljani, št. U 94/97-8 z dne 23.12.1998.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožnice zoper odločbo tožene stranke z dne 7.11.1996. Z njo je ta zavrnila njeno pritožbo zoper odločbo Upravne enote L. Izpostava P., z dne 27.2.1995, s katero je bila zavrnjena njena zahteva za legalizacijo nadstreška - lope za shranjevanje kmetijskega orodja, ki leži na parc. št. 788/1 k.o. Š. ob S., v izmeri 5,5 x 4,0 m ter zidanega objekta za rejo perutnine v izmeri 4 x 4 m, skupaj torej v tlorisni izmeri 9,5 x 4,0 m.

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe navaja, da v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe tožene stranke in se pri tem sklicuje na 2. odstavek 67. člena ZUS. Tožena stranka se v svoji odločbi sklicuje na 2. odstavek 62. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Po njej izda upravni organ, pristojen za urejanje prostora, investitorju odločbo o dovolitvi priglašenih del, če ugotovi, da za nameravana dela po tem zakonu oziroma po občinskem odloku zadostuje priglasitev ter da ta dela niso v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom. Upravni organ prve stopnje je ugotovil, da priglašenega objekta ni mogoče šteti za pomožni objekt v smislu odloka o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 42/85, v nadaljevanju odlok). Odlok v 2. členu med drugim določa, da so pomožni objekti, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje: lesene ali zidane pritlične drvarnice, vrtne ute ali steklenjaki, če ne presegajo 12 m2 tlorisne površine in ležijo v sklopu individualnih stanovanjskih in gospodarskih objektov; leseni ali zidani kurniki ali zajčniki, če ne presegajo 6 m2 tlorisne površine; nadstreški nad dostopom oziroma dovozom v objekte in nadstreški za potrebe parkiranja in garažiranja osebnih avtomobilov, traktorjev s priključki, koles, mopedov in motorjev ter avtomobilskih prikolic pri individualnih stanovanjskih hišah; leseni ali zidani pritlični svinjski hlevi in hlevi za drobnico, če ne presegajo 12 m2 tlorisne površine. Tožnica je v vlogi z dne 15.7.1995 priglasila graditev lope za kmetijsko orodje in rejo perutnine in sicer zidan objekt in streho na betonskih stebrih dimenzij 9,50 x 4 m. Iz skice, ki jo je predložila, je razvidno, da so dimenzije zaprtega zidanega objekta 4 x 4 m. Upravni organ je pri dveh ogledih ugotovil, da objekt že stoji. V postopku ni bilo sporno, da objekt stranka uporablja kot kokošnjak. V omenjenem odloku je določeno, da kot pomožni objekt štejejo kokošnjaki, ki imajo do 6 m2 površine, navedeni objekt pa ima 16 m2 površine. Zidani objekti, tudi če imajo drugačno namembnost, ne morejo veljati za pomožne objekte, če je njihova površina 16 m2. Zidane pritlične drvarnice so lahko velike do 12 m2, garaže do 15 m2, svinjski hlevi in hlevi za drobnico pa do 12 m2. Objekta (zdaj kokošnjaka) ni mogoče šteti za pomožni objekt. Za nadstreške res ni izrecne omejitve glede velikosti in načina gradnje, vendar je treba več pomožnih objektov, ki predstavljajo celoto, šteti kot en objekt. Investitor ju je v vlogi tudi opredelil kot en objekt. Tožena stranka ju je zato obravnavala skupaj in ker niso izpolnjeni pogoji za legalizacijo dela objekta, ki je kokošnjak, tudi niso izpolnjeni pogoji za legalizacijo celotnega objekta.

Sodišče prve stopnje tem razlogom še dodaja: priglasitev del, ki se konča z odločbo o dovolitvi priglašenih del, pomeni izjemo od pravila, v 50. členu navedenega zakona, po katerem si mora investitor za graditev objekta pridobiti lokacijsko dovoljenje. Kot izjeme te določbe ni mogoče širše uporabljati. Če je kot pomožni objekt s predpisom določen posamezen objekt z določeno največjo velikostjo, ni mogoče več objektov, ki kot celota presegajo največjo določeno velikost pomožnega objekta, še vedno šteti za pomožni objekt.

Priglašena gradnja kot celota (gradil naj bi se objekt v skupni tlorisni površini 38 m2), ne kaže na to, da gre dejansko za pomožni objekt, pač pa za objekt, za katerega je po določilih ZUN potrebno pridobiti lokacijsko dovoljenje.

Tožnica v tožbi navaja, da je dedinja prvotnega investitorja (očeta A.M.), ki je umrl leta 1996. Nadstrešek je namenjen za potrebe parkiranja in garažiranja kmetijske mehanizacije. Izraz kmetijsko orodje se lahko razume kot kmetijska mehanizacija. Nadstrešek je bil zgrajen že leta 1984. Nedvomno gre za pomožni objekt. V navedenem odloku zanj niso določene dopustne dimenzije. Sporni del pomožnega objekta ni kokošnjak, ampak se uporablja kot shramba (kašča). Sodišče je le sledilo obrazložitvi odločbe tožene stranke. Ni upoštevalo dodatnih pojasnil, obrazložitev in spremenjenih okoliščin, ki so nastale po smrti prvotnega investitorja. Sicer pa je isti organ leta 1987 izdal potrdilo o priglasitvi del, s katerim je dovolil gradnjo zidanih objektov večjih dimenzij, kot so dimenzije objektov tega postopka. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Predmet presoje upravnega spora je lahko le dejansko stanje ob izdaji odločbe prve stopnje. Zato se tožnica kot pravna naslednica prvotnega (umrlega) investitorja v pritožbi ne more sklicevati na spremenjene okoliščine, še posebej ne v pritožbenem postopku.

Glede na takšno relevantno dejansko stanje, kot to izhaja iz izpodbijane sodbe in odločbe tožene stranke, tudi ostali pritožbeni ugovori pritožbenemu sodišču ne zbujajo dvomov v to, da so bile določbe ZUN in odloka pravilno uporabljene. Če je pri priglašenem objektu kot celoti že en njegov del (zaprti zidani) takšnih dimenzij, da presega dovoljeno površino 16 m2, že zato celotnega objekta ni moč več šteti za pomožni objekt.

Odločitev, sprejeta v konkretnem upravnem postopku, je stvar konkretnih okoliščin, ugotovljenih v tem postopku. Zato ne more vplivati na odločitev v tem upravnem sporu, če se tožnica sklicuje na drug primer iz leta 1987 in zgolj s tem izpodbija odločitve v njenem primeru.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.


Zveza:

ZUS člen 73. ZUN člen 62, 62/2.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0xNjcyMA==