<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sklep II Cp 1440/2017
ECLI:SI:VSLJ:2017:II.CP.1440.2017

Evidenčna številka:VSL00000687
Datum odločbe:25.07.2017
Senat, sodnik posameznik:Majda Lušina
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
Institut:načelo enakega varstva pravic v postopku - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku - prošnja za podaljšanje roka - načelo koncentracije postopka - načelo ekonomičnosti

Jedro

Naloga sodišča je, da najde pravo ravnovesje med zagotovitvijo koncentracije in pospešitve postopka in strankino pravico do izjave, ki je nujen pogoj za materialno pravilno sodbo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se prošnji tožeče stranke za podaljšanje roka za odgovor na nove navedbe tožene stranke iz pripravljalne vloge z dne 29.3.2017 ugodi ter določi rok za odgovor, ki znaša 15 dni in teče od prejema tega sklepa dalje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za podaljšanje roka za odgovor na nove navedbe tožene stranke iz vloge z dne 29.3.2017.

2. Pritožuje se tožeča stranka. Uveljavlja kršitev drugega odstavka 110. čl. Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 121/08 - skl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US, 6/14, 10/14 - odl. US, 48/14, 48/15 - odl. US, 6/17 - odl. US - v nadaljevanju ZPP), ki jo opredeljuje za bistveno kršitev postopka in absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Navaja, da je pritožbeno sodišče ob razveljavitvi meritorne odločitve napotilo prvostopenjsko sodišče, da ugotovi, ali je bila tožena stranka seznanjena, kje dejansko živi tožnica, ali se je tožena stranka, od katere se zahteva skrbnost dobrega strokovnjaka, morala zavedati, da v postopkih očitno ne bo uspela ter ali je tožena stranka vplačilo v rezervni sklad izterjevala zase ali za etažne lastnike. V ponovnem sojenju je tožena stranka tik pred narokom vložila vlogo, s katero je razširila svojo trditveno podlago glede vprašanj, na reševanje katerih je napotilo pritožbeno sodišče. Tožnici je bil na naroku dodeljen rok za pripravo odgovora na nove navedbe tožene stranke. Tožnica je bila prisiljena predlagati podaljšanje roka, ker odgovora v danem roku ni bila sposobna pripraviti. Tožnica je že več let onkološka bolnica. Po naroku so ji bile z operativnim posegom odstranjene podpazdušne bezgavke z metastazami malignega melanoma. Da je tožnica onkološki bolnik z občasnimi poslabšanji zdravstvenega stanja, v dosedanjem postopku ni bilo sporno. Če je sodišče v tožničine trditve o začasni nesposobnosti sodelovanja v postopku kljub temu podvomilo, bi jo moralo s tem seznaniti in ji omogočiti, da svoje zdravstveno stanje dodatno utemelji. Dejstvo, da je tožnica takoj po naroku zmogla izvesti vpogled v sodni spis, ne dokazuje, da je bila tudi kasneje fizično in psihično sposobna brskati po kupih dokumentacije, le-to odnesti v fotokopirnico in jo dostaviti v odvetniško pisarno. Gre za več kot deset izvršilnih in pravdnih zadev, v katerih se je tožnica zastopala sama, zato je le tožnica tista, ki pozna relevantna dejstva. Odvetnica brez tožničine pomoči na nove navedbe tožene stranke ni sposobna odgovoriti. Enako velja za obračune storitev, saj so se ti vročali tožnici in ne odvetnici. Podaljšanje roka je bilo predlagano zato, ker tožnica zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja z odvetnico ni mogla komunicirati in pridobiti relevantnih listin za pripravo odgovora. Sicer pa ima tožnica pravico podajati izjave poleg svojega pooblaščenca. Z izpodbijanim sklepom je porušeno ravnotežje med procesnimi pravicami pravdnih strank. Tožnica je prikrajšana za pravico do izjave.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje sledi enemu temeljnih načel pravdnega postopka - načelu ekonomičnosti in koncentracije postopka (11. čl. ZPP). Omejevanje dolžine rokov za navajanje novih dejstev vpliva na pospešitev postopka, po drugi strani nujno poseže v načelo kontradiktornosti ter pravico do izjavljanja (5. čl. ZPP). Naloga sodišča je, da najde pravo ravnovesje med zagotovitvijo koncentracije in pospešitve postopka ter tožničino pravico do izjave, ki je nujen pogoj za materialno pravilno sodbo.

5. To ravnovesje je mogoče zagotoviti s primerjavo koristi, ki jo omejevanje roka za izjavljanje o novih dejstvih prinaša in teže posledic tožničine prekluzije. Že sodišče prve stopnje se je opredelilo, da je tožena stranka zaradi materialno procesnega vodstva, ki je bilo izvedeno šele v fazi pritožbenega postopka, z dne 29.3.2017 vloženo vlogo legitimno dopolnila svoje navedbe v smeri napotkov višjega sodišča. Kljub temu, da višje sodišče napotuje na novo materialnopravno presojo v okviru obstoječe trditvene podlage, je smotrno, da stranki sodišču posredujeta svoja jasna stališča do dejanskih vprašanj, saj to zagotavlja lažjo izvedbo postopka; lahko celo skrajša postopek zaradi nepotrebnost ugotavljanja določenih - npr. nespornih - okoliščin. V vlogi z dne 29.3.2017 je svoja stališča do teh okoliščin podala tožena stranka. Zaradi enakega varstva pravic je potrebno to omogočiti tudi tožeči stranki (22. čl. Ustave RS). To pravico bi bilo tožnici mogoče odreči samo v primeru, da bi se ji odrekla ali s svojim ravnanjem onemogočila njeno uresničitev.

6. Ravnanje tožeče stranke posega v njeno pravico do izjave ne dopušča. Dan ji je bil 15-dnevni rok za odgovor na nove trditve tožene stranke. Za podaljšanje roka je prosila v okviru danega ji roka. Prošnjo za podaljšanje roka je utemeljila z razumnim razlogom, glede katerega je lahko sklepala, da ga bo sodišče sprejelo, saj je na svoje zdravstveno stanje že predhodno opozarjala. Sodišče prve stopnje je ni pozvalo, da zatrjevane okoliščine o zdravstvenem stanju izkaže, ampak je zaradi njenega zastopanja po odvetnici in njenega zdravstvenega stanja neposredno po naroku, ko si je ogledala spis, sklepalo, da bi svojo pravico do izjave lahko uresničila. Pritožbeno sodišče s tem ne soglaša, saj je verjetno, da tožničino zdravstveno stanje v teku roka za odgovor ni bilo enako kot tisti dan, ko si je ogledala sodni spis. Razumna je pritožbena trditev, da je tožnica, ki je že predhodno izpostavljala svojo bolezen, sklepala, da ji le-te ni treba posebej dokazovati. Ker so tudi sodni roki prekluzivni, je neutemeljen očitek, da niti po izteku roka tožnica na vlogo tožene stranke ni odgovorila. Odgovor po izteku roka ne bi bil smiseln.

7. Pritožbeno sodišče zato daje prednost načelu kontradiktornosti in izpodbijani sklep spreminja (3. točka 365. čl. ZPP). V 15-dnevnem roku, ki teče od prejema tega sklepa dalje, bo tožeča stranka lahko odgovorila na nove navedbe tožene stranke iz vloge z dne 29.3.2017. Daljši rok ni potreben, saj se je štiritedensko obdobje, glede katerega je tožnica ocenila, da za sodelovanje v postopku ni sposobna, že izteklo. Tudi v pritožbi navaja, da je bil operativni poseg že opravljen.

8. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno ob zaključku postopka, ko bo znan uspeh strank, kar je merilo za odločitev o stroških postopka. Sodnica posameznica odloča na podlagi 366.a čl. ZPP


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 22
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 5, 11
Datum zadnje spremembe:
20.09.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEwNDAy