<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sklep II Cp 2811/2014
ECLI:SI:VSLJ:2015:II.CP.2811.2014

Evidenčna številka:VSL0076229
Datum odločbe:28.01.2015
Senat, sodnik posameznik:Brigita Markovič (preds.), Majda Lušina (poroč.), Majda Irt
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:nagib - pravna podlaga - pozneje odpadla pravna podlaga posla - darilna pogodba - razveza zakonske zveze

Jedro

Odpadla pravna podlaga posla ima za posledico prenehanje veljavnosti darilne pogodbe in nastanek terjatve za vrnitev danega ali nadomestitev vrednosti danega.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje (II. in III. točka izreka) razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek, da je toženec dolžan vrniti darilo, ki ga je prejel na podlagi darilne pogodbe, overjene dne 9.12.1988 in sicer: – zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na podlagi katerega se pri nepremičninah z ID znakom 000 vknjiži lastninska pravica v korist tožnika do ½ in – zahtevek za plačilo 42.600,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožnik dolžan povrniti tožencu v višini 2.109,25 EUR (III. točka izreka).

2. Pritožuje se tožeča stranka. Uveljavlja dva pritožbena razloga: napačno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevku ugodeno in zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Sklicuje se na ugotovitev, da darilna pogodba ne bi bila sklenjena, če toženec ne bi bil tožnikov zet in ocenjuje, da ta ugotovitev terja zaključek, da je z razvezo pogodbe odpadla podlaga darilne pogodbe. Opozarja, da ni zatrjevala, da je tožnik nepremičnino podaril izključno zaradi zgraditve družinske stanovanjske hiše. Ker sodišče trditve nepravilno interpretira, je podana bistvena kršitev postopka. V 10. točki druge pripravljalne vloge z dne 8.5.2012 je toženec navajal, da je nagib obdaritve v tem, da tožena stranka skupaj z ženo J. zgradi stanovanjsko hišo in v tej hiši skupaj z ženo živi. Izgradnja hiše je bila namen, ne pa nagib daritve. Nagib mora biti tako pomemben, da brez njega darila sploh ne bi bilo in zaradi tega postane del pravne podlage darilne pogodbe. Tožnik s tožencem ne bi sklenil darilne pogodbe, če toženec ne bi bil njegov zet, saj ga prej sploh ni poznal. Tudi če bi zgraditev hiše šteli za nagib, je ugotovitev, da je bil nagib zgolj v gradnji hiše, pomanjkljiva. Nagib je bil v tem, da hiša služi kot dom, v katerem tožnikova hčerka in toženec z družino bivata. Z razvezo zakonske zveze je družina razpadla in hiša ne predstavlja več doma pravdnih strank, zato je odpadla pravna podlaga posla. Sklicuje se na odločbi št. II Cp 3730/2010 in II Ips 515/2006 ter ugotavlja, da je v primerljivih dejanskih okoliščinah odločeno, da je podlaga pogodbe odpadla.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Meni, da je sodišče prve stopnje zbrano dokazno gradivo pravilno ovrednotilo in ob upoštevanju pravila o dokaznem bremenu izdalo zakonito sodno odločbo. Odločbo je razumljivo argumentiralo. Trdi, da tožnik v pritožbi navaja dejstva, ki v postopku pred sodiščem prve stopnje niso bila zatrjevana. Tožnik pred sodiščem prve stopnje ni podal trditev, da je bila podlaga pogodbe samo zgraditev družinske stanovanjske hiše. Opozarja na nasprotje v tožnikovih navedbi, da je solastninski delež podaril izključno iz razloga, ker je bil toženec poročen z njegovo hčerko. V pripravljalni vlogi dne 22.3.3013 je navajal, da naj bi bila darilna pogodba sklenjena zato, ker naj bi toženec eno leto po poroki s tožnikovo hčerko sklenitev pogodbe izsiljeval. Meni, da je sodišče prve stopnje na razumljiv način pojasnilo, zakaj tožnik ni upravičen do tega, da (po opravljeni parcelaciji) tisto od parcel, na kateri hiša ni zgrajena, zahteva v naravi.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Toženec je v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjeval, da je obravnavana pogodba odplačna, ker sta s (sedaj) razvezano ženo tožniku izročila kupnino za nakup kmetijskega zemljišča v k.o. X. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dokaznega bremena o tem dejstvu toženec ni zmogel. Ugotovilo je, da je sporna pogodba tudi po vsebini in ne samo po naslovu darilna pogodba. Ugotovitvi o pravni naravi pogodbe pritožnik ne nasprotuje. Ker pritožnik dokazne ocene, ki je privedla do ugotovitve, da je podlaga sporne pogodbe darilo, ne graja, te dejanske ugotovitve pritožbeno sodišče ne preizkuša.

6. Sodišče prve stopnje je torej ugotovilo dopustno podlago sporne pogodbe (39. čl. Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Ugotovilo je dva nagiba za sklenitev darilne pogodbe, oba tako pomembna, da sta postala del pravne podlage pogodbe. Prvi je bil ta, da je bil v času darovanja toženec mož tožnikove hčere, drugi pa ta, da si mlada dva - tožnikova hčerka in toženec – na podarjenem zemljišču zgradita hišo. Prvi od nagibov je po ugotovitvi prvostopenjskega sodišča odpadel, ker sta se toženec in tožnikova hči dne 12.12.2011 razvezala, drugi pa ne, ker je hiša zgrajena. Na osnovi izvedenih dokazov je ocenilo, da je podlaga pogodbe z razvezo zakonske zveze tožnikove hčerke in toženca odpadla, vendar ne v celoti, zato je zahtevek za vrnitev darila zavrnilo.

7. V tožbi in tudi kasneje (vloga z dne 28.3.2011) je tožnik zatrjeval in v svoji izpovedbi potrdil, da je bil njegov edini nagib za darovanje toženčeva zakonska zveza z njegovo hčerko. Nagib, ki naj bi bil v gradnji hiše, je zatrjeval toženec v odgovoru na tožbo, pa tudi on je v vlogi z dne 21.3.2012 svojo navedbo razširil z namenom, da hiša služi za bivanje družine. Iz trditev torej sledi, da nagib ni bil samo v tem, da se na parceli zgradi hiša, ampak v tem, da se hiša zgradi za družino in da ta hiša služi za dom(1) tožnikove hčere z družino, kot pravilno izpostavlja pritožba. Pritožba utemeljeno graja ugotovitev, da je z zgraditvijo hiše tožnikov nagib uresničen, kajti težko si je predstavljati, kakšne interese v zvezi z gradnjo hiše naj bi tožnik ob darovanju imel. Premoženjskih vsekakor ne, saj se je hiša gradila na podarjenem, torej zanj tujem zemljišču. Dokazna ocena je zato v tem delu nerazumna. Iz tožnikove izpovedi je razvidno, da je tožencu daroval zato, ker je bil njegov zet in zato, da bi zet tudi ostal. Izpovedi prič potrjujejo, da je bil namen tudi rešitev hčerinega stanovanjskega problema, vendar ni mogoče spregledati, da priče zaradi dokazovanja tega dejstva niso bile predlagane. Sicer pa je bil tudi ta namen z razvezo izjalovljen. Dokler sta se toženec in tožnikova hči razumela in v zgrajeni hiši skupaj živela, je bil tudi ta nagib uresničen. S toženčevo izselitvijo v novembru 2010, skrhanjem toženčevih odnosov s tožnikovo hčerko in razvezo zakonske zveze, pa je tudi ta podlaga pogodbe odpadla. Toženec nepremičnine ne uporablja več in novozgrajena hiša ne nudi doma družini. Ker zgrajena hiša za tožnika ni več dom, je nastopila realna možnost, da tožnik zahteva delitev nepremičnine, ali postavi zahtevo za uporabo nepremičnine v okoliščinah, ki ne nudijo varnega zavetja tožnikovi hčeri in vnukom. Stranki sta soglasni, da se v zadevah IV P 3046/2010 in IV P 3191/2010 premoženjskopravna vprašanja v zvezi s hišo že rešujejo. Zaradi razveze in skrhanih odnosov med tožencem in tožnikovo hčerko je torej odpadel tudi nagib, ki ga sodišče prve stopnje ugotovi kot drugega od nagibov, ki so tožnika vodili pri sklepanju pogodbe. Pritožnik zato utemeljeno opozarja, da causa pogodbe ni uresničena. Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do trditve strank, da je bila podlaga pogodbe zagotovitev doma novo osnovani družini, ampak zgolj do toženčeve trditve, da je bila podlaga pogodbe gradnja hiše, je podana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP in je treba sodbo razveljaviti. Ker bi bilo z dopolnjevanjem dejanskih ugotovitev, o katerih se sodišče prve stopnje še ni izreklo, kršeno načelo inštančnosti, gre za neodpravljivo procesno kršitev. Sodba je zato je razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo odločanje (354. čl. ZPP).

8. V ponovljenem postopku se bo moralo prvostopenjsko sodišče opredeliti do toženčeve trditve, da razveza zakonske zveze, do katere pride dalj časa po sklenitvi izpodbijane pogodbe, ne more biti podlaga za zaključek o odpadli podlagi(2). Toženec se sklicuje na sodno prakso, ki naj bi potrjevala njegovo stališče, vendar je treba opozoriti, da zadevi, na kateri se sklicuje, obravnavata deloma drugačen dejanski stan. V zadevi II Ips 494/1996 ni šlo za čisto darilo, ampak za mešan posel; v zadevi II Ips 916/2006 je zavzeto stališče, da mora odstopno upravičenje upravičenec uveljaviti.

9. Odpadla pravna podlaga posla ima za posledico prenehanje veljavnosti darilne pogodbe (prvi odstavek 39. čl. OZ) in nastanek terjatve na podlagi tretjega odstavka 190. čl. OZ. Če bo tudi v ponovljenem postopku ugotovljena neodplačnost pogodbe in da je odpadlo pravno podlago po dolgotrajni zakonski zvezi mogoče uveljaviti (da je kljub dolgotrajni zakonski zvezi nagib izjalovljen), se bo treba opredeliti do vprašanja, ali je vrnitev darila mogoča (deloma) v naravi. Odgovor na to vprašanje je odvisen od vprašanja, v kakšnem obsegu zemljišče parc. št. 1319/2 k.o. X. služi za potrebe na sosednjem zemljišču zgrajene hiše. Ker trditev o tem nobena od strank ni podla, ju je v okviru materialno procesnega vodstva treba vzpodbuditi, da to storita. Toženec pa lastninsko pravico na podarjenih nepremičninah uveljavlja tudi na podlagi priposestvovanja.

10. O stroških postopka bo odločeno s končno odločbo, ko bo znan uspeh strank, saj je uspeh strank merilo za odločitev o stroških postopka (drugi odstavek 165. čl. ZPP).

------------

Op. št. (1): V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je beseda dóm pojasnjena kot: prostor, hiša, kjer kdo stalno živi, od koder izhaja.

Op. št. (2): Darilna pogodba je bila sklenjena decembra 1988; hiša na podarjenem zemljišču je bila zgrajena v letu 1990 ali 1992; toženec z družino je v njej živel od izgradnje do novembra 2010; zakonska zveza je bila razvezana 12.12.2011.


Zveza:

OZ člen 39, 39/1, 290, 290/3.
Datum zadnje spremembe:
07.07.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDgwNDEw