<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL sodba I Cpg 980/2015
ECLI:SI:VSLJ:2015:I.CPG.980.2015

Evidenčna številka:VSL0080304
Datum odločbe:23.12.2015
Senat, sodnik posameznik:Franc Seljak (preds.), Magda Teppey (poroč.), dr. Marko Brus
Področje:STANOVANJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
Institut:dobava električne energije - etažni lastniki - razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami - sklepanje poslov s tretjimi osebami - upravnik - upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov - plačilo dobaviteljem - plačnik - pogodba z dobaviteljem - razlaga pogodb - razlaga spornih določil - obveznosti upravnika - sprememba upravnika

Jedro

Zaveza tožene stranke po pogodbi ustvarja medsebojne pravice in obveznosti za tiste račune in merilna mesta objektov, s katerimi upravlja upravnik (tožena stranka), ki je v bazi podatkov dobavitelja (tožeča stranka) zaveden kot plačnik, ter jim električno energijo in dostop do omrežja zagotavlja dobavitelj in velja tudi za merilna mesta objektov, ki jih upravnik prevzame v upravljanje po sklenitvi te pogodbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi odločba sodišča prve stopnje v izpodbijani I. in III. točki izreka.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo:

- sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 15040/2012 z dne 6. 2. 2012 vzdržalo v veljavi v 1. odstavku izreka za znesek 32.539,97 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 10. 2014 dalje in v 3. odstavku izreka za znesek 257,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne od vročitve sklepa o izvršbi dalje do plačila (I. točka izreka),

- postopek v preostalem delu ustavilo in v tem delu razveljavilo 1. odstavek sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 15040/2012 z dne 6. 2. 2012 in v 3. odstavku za znesek 45,39 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne od vročitve sklepa o izvršbi dalje do plačila (II. točka izreka) in

- toženi stranki naložilo v plačilo 2.220,71 EUR pravdnih stroškov (III. točka izreka).

2. Zoper I. in III. točko izreka se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje zahtevala plačilo za dobavljeno električno energijo na merilno mesto 3/1450 na D. 190 v soseski ... Sodišče prve stopnje je zahtevku ugodilo na podlagi ugotovitve, da se je tožena stranka (upravnik) zavezala tudi kot plačnik na podlagi dveh pogodb (21. točka obrazložitve izpodbijane odločbe):

- Pogodbe EL št. 60626 o prodaji in nakupu električne energije z dne 3. 12. 2008 (v nadaljevanju Pogodba EL 60626) in

- Pogodbe št. AT-3024 o medsebojnem urejanju odnosov v zvezi z izvajanjem sklenjenih pogodb o prodaji in nakupu električne energije ter o dostopu do distribucijskega omrežja na merilnih mestih v skupnih prostorih večstanovanjskih hiš z dne 11. 11. 2005 (v nadaljevanju Pogodba AT-3024).

6. Tožena stranka v pritožbi izpodbija zaključke sodišča prve stopnje, da je Pogodbo EL 60626 sklenila v svojem imenu in ne imenu etažnih lastnikov, zaradi česar na njeni podlagi naj ne bi bila dolžna plačevati dobavljene električne energije. SZ-1 v prvem odstavku 68. člena določa, da pri sklepanju pravnih poslov s tretjimi osebami upravnik nastopa v imenu in za račun etažnih lastnikov, razen če ta zakon ali pogodba o upravljanju upravniških storitev ne določa drugače. Po drugem odstavku 68. člena SZ-1 se šteje, da je pravni posel sklenjen v imenu etažnih lastnikov, če pravni posel vsebuje navedbo: „Etažni lastniki“ skupaj z natančno označbo večstanovanjske stavbe. Z izpolnitvijo teh dveh predpostavk (označba etažni lastniki in natančna označba večstanovanjske stavbe) drugi odstavek 68. člena SZ-1 določa neizpodbojno domnevo („šteje se“), kdaj je treba šteti, da je pravni posel sklenjen neposredno med tretjim (običajno dobaviteljem blaga ali storitve za potrebe večstanovanjske stavbe) in etažnimi lastniki. Odsotnost navedbe katere izmed dveh predpostavk iz drugega odstavka 68. člena SZ-1 pa še ne utemeljuje sklepa, da je pravni posel upravnik sklenil s tretjim v lastnem imenu in ne kot zastopnik etažnih lastnikov, saj se pri razlagi spornih določil ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov (prim. drugi odstavek 82. člena OZ). Iz navedbe strank v uvodu Pogodbe EL 60626 in navedbe podpisnikov je razvidno, da je tožena stranka pri tej pogodbi nastopala kot zastopnik etažnih lastnikov. Zgolj zato, ker je v tej pogodbi izpuščena natančna označba večstanovanjske stavbe, ampak je naveden naslov merilnega mesta za odjem električne energije (št. 3/1450 na D. 190), še ni mogoče šteti, da tožena stranka sklenila te pogodbe ni sklenila v imenu etažnih lastnikov.

7. Kljub gornji ugotovitvi glede Pogodbe EL 60626, tožena stranka s pritožbo ne more uspeti, saj njenih dolžnosti glede dobavljene električne energije na merilno mesto 3/1450 po Pogodbi EL 60626 ni mogoče obravnavati ločeno od zavez, ki jih je sprejela po Pogodbi AT-3024.

8. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da Pogodba AT-3024 zaradi kasneje sklenjene pogodbe EL 60626 ni prenehala veljati (19. točka obrazložitve izpodbijane odločbe). Sodišče prve stopnje je odločitev o tem pravilno oprlo tako na ugotovitev, da določila Pogodbe EL 60626 ne izključujejo veljavnosti Pogodbe AT-3024, kakor tudi da iz dejanskega izvajanja pogodbe AT-3024 s strani pravnih strank ni mogoče sklepati, da bi prenehala veljati. Iz Pogodbe AT-3024 namreč izhaja, da jo je tožena stranka (upravnik) sklenila v lastnem imenu in v skladu z drugo alinejo 1. člena nastopa kot plačnik računov za dobavljeno električno energijo in uporabo omrežja ter morebitnih drugih storitev po pogodbah iz prve alineje tega člena (tj. pogodbah na merilnih mestih objektov, ki so v upravljanju upravnika in za katere je v bazi podatkov dobavitelja upravnik naveden kot plačnik). Po 4. členu pa dobavitelj prenaša na upravnika (odstopa upravniku) vse terjatve, ki bi nastale od dne podpisa te pogodbe iz naslova dobave električne energije in dostopa do omrežja do posameznih etažnih lastnikov na podlagi razdelilnika stroškov. Nadalje pa iz prvega odstavka 5. člena izhaja, da za prevzete obveznosti po tej pogodbi upravniku pripada plačilo v višini 5 % končne vrednosti vsakokratnega računa za električno energijo in dostop do omrežja (z vključenim DDV). Tožeča stranka je torej toženi stranki zagotovila finančno odmeno za zalaganje stroškov za etažne lastnike in s tem v zvezi prevzeto tveganje. Na temelju ugotovitve, da je tožena stranka 5 % bonus v vtoževanem obdobju tudi koristila (19. točka izpodbijane odločbe), je sodišče prve stopnje utemeljeno sklepalo, da Pogodba AT-3024 med strankama še vedno velja. Zaveza tožene stranke po Pogodbi AT-3024 ustvarja medsebojne pravice in obveznosti za tiste račune in merilna mesta objektov, s katerimi upravlja upravnik (tožena stranka), ki je v bazi podatkov dobavitelja (tožeča stranka) zaveden kot plačnik, ter jim električno energijo in dostop do omrežja zagotavlja dobavitelj (prvi odstavek 6. člena Pogodbe AT-3024) in velja tudi za merilna mesta objektov, ki jih upravnik prevzame v upravljanje po sklenitvi te pogodbe (prim. tretji odstavek 6. člena Pogodbe AT-3024). Ravno taka situacija je nastala tudi v konkretnem primeru na podlagi kasneje sklenjene Pogodbe EL 60626 za merilno mesto 3/1450, na katerega se nanašajo vtoževani računi v tem gospodarskem sporu.

9. Tožena stranka v pritožbi utemeljuje, da ni dolžna plačevati dobavljene električne energije po Pogodbi AT-3024 v celoti, ker v relevantnem časovnem obdobju naj ne bi bila več izključni upravnik v stanovanjski soseski ... Po prvem odstavku 6. člena ta pogodba ustvarja medsebojne pravice in obveznosti le za tiste račune in merilna mesta objektov, s katerimi upravlja upravnik (tožena stranka), ki je v bazi dobavitelja zaveden kot plačnik, ter jim električno energijo in dostop do omrežja zagotavlja dobavitelj (tožeča stranka). V skladu z drugim odstavkom 6. člena upravnik odgovarja za plačilo finančnih obveznosti v celoti za tista merilna mesta, ki jih ima v izključnem upravljanju. Za merilna mesta, kjer je nepremičnina v soupravljanju, je dolžan upravnik poravnati finančne obveznosti na podlagi delilnika za posamezno merilno mesto, ki ga predhodno posreduje dobavitelju. Neizpodbijana (ali brez konkretnih razlogov izpodbijana) je ugotovitev sodišča prve stopnje v 27. točki obrazložitve, da tožena stranka kakršnihkoli razdelilnikov v skladu z drugim odstavkom 6. člena pogodbe ni pošiljala in tudi v skladu s 7. členom tožeče stranke o spremembi upravljanja ni obvestila (26. - 28. točka izpodbijane odločbe). Ker tožena stranka te svoje obveznosti ni izpolnila, je tožeča stranka utemeljeno zaračunavala električno energijo za obravnavano merilno mesto v celoti le toženi stranki.

10. Sodišče prve stopnje je tudi utemeljeno zavrnilo ugovor tožene stranke, da naj bi bila tožeča stranka o spremembi upravljanja obveščena z dopisom družbe U. z dne 5. 5. 2011, saj se navedeni dopis nanaša na merilni mesti 1639 na D. 186 in 1640 na D. 188, v zvezi s čimer je bila sklenjena ločena pogodba o dostopu do distribucijskega omrežja. Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da je tožena stranka ostala izključna upravnica objekta na D. 190, kjer je merilno mesto 3/1450, na katerega se nanašajo vtoževani računi, pravilno uporabilo materialno pravo s tem, ko je tožbenemu zahtevku ugodilo.

11. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podani razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Pri presoji se je pritožbeno sodišče osredotočilo le na pritožbene navedbe, ki so po njegovi oceni odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožeča stranka sama nosi stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo, ker ta ni doprinesel k odločitvi pritožbenega sodišča (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).


Zveza:

SZ-1 člen 68, 68/1, 68/2. OZ člen 82, 82/2.
Datum zadnje spremembe:
22.04.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzkyOTc3