<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Kopru
Gospodarski oddelek

VSK sklep Cpg 189/2012
ECLI:SI:VSKP:2013:CPG.189.2012

Evidenčna številka:VSK0005403
Datum odločbe:10.01.2013
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
Institut:etažni lastniki - upravnik - pasivna legitimacija - pogodba o upravljanju - neprerekana dejstva

Jedro

Podelitev upravičenja za zastopanje v razmerju do tretjih, s katerimi pooblaščenec sklepa pravne posle za račun zastopanca, začne učinkovati šele, ko postane zanje (za tretje osebe) razpoznavno v povsem konkretnem pomenu: torej v čigavem imenu in za čigav račun je bila storitev naročena (primerjaj tretji odstavek 70. člena Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju: OZ). Zato je materialnopravno zmotna ocena sodišča prve stopnje, da upravnik v konkretnem primeru ni pasivno legitimirana stranka, ker je tožeča stranka glede na omenjene okoliščine primera vedela, da pri sklepanju sporne pogodbe zastopa etažne lastnike, pri čemer po oceni sodišča prve stopnje pri tem niti ni pravno pomembno, katere konkretne (poimensko določene) etažne lastnike zastopa ter kakšen je sploh delilnik stroškov med temi etažnimi lastniki.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v celoti razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 1 razveljavi tudi v prvem in tretjem odstavku izreka in se tožbeni zahtevek zavrne, pri čemer je dolžna tožeča stranka plačati toženi stranki pravdne stroške v znesku 1.271,96 EUR, vse v 15-ih dneh.

Zoper to sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča stranka po svojem pooblaščencu in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Tožeča stranka v pritožbi opozarja, da bi sodišče prve stopnje moralo vpogledati v pogodbo o upravljanju. Gre namreč za materialno pravo, pri čemer bi se lahko ob tem vpogledu ugotovilo, da so etažni lastniki prenesli na upravnika upravičenje, da jih zastopa v pravnem prometu s tretjimi osebami. Sodišče prve stopnje pa te pogodbe ni upoštevalo. Nadzorni odbor etažnih lastnikov nima pristojnosti sprejemati odločitev v zvezi z izvajanjem vzdrževalnih del. Izvedbo del naroča upravnik. Tudi v tej zvezi se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Tožena stranka je bila v razmerju zgolj s tožečo stranko. Sodišče ni zaslišalo dodatnih prič. Tožeča stranka je naročilo za izvedbo del sprejela s strani tožene stranke. Tožbe ni mogla vložiti zoper etažne lastnike, saj sama s tem podatkom oziroma ključem razdelitve stroškov med etažne lastnike ni bila seznanjena. Tožena stranka ji teh podatkov ni posredovala. Etažni lastniki tudi ne morejo biti solidarni zavezanci za sporno plačilo, pri čemer tožena stranka v drugi pravdi (glede istega historičnega dogodka) pred istim sodiščem nastopa v vlogi tožeče stranke.

Pritožba tožeče stranke je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka kot tretja oseba vedela, da so etažni lastniki v stanovanjskem objektu O. naročniki konkretnih gradbenih del, ki jih je tožeča stranka izvedla v okviru spornega objekta (sanacija terase) na podlagi ustnega dogovora s toženo stranko, ki je pri sklepanju posla kot upravnik v spornem stanovanjskem objektu zastopala etažne lastnike. Do takšnega dejanskega zaključka je prišlo sodišče prve stopnje na podlagi presoje dokaznega gradiva: to je primopredajnega zapisnika sanacije terase (priloga A5), iz katerega izhaja, da je tožena stranka dela naročila po naročilu nadzornega odbora etažnih lastnikov omenjenega objekta, in vtoževanega računa (priloga A2), iz katerega izhaja, da je račun (poleg na upravnika) naslovljen tudi na (poimensko nedoločene) etažne lastnike. Na podlagi teh dejanskih ugotovitev pa je po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje sprejelo zmoten materialnopravni zaključek, da tožena stranka v konkretni pravdi (ki zadeva plačilo računa za izvedena pogodbena dela) ni pasivno legitimirana oseba. Res je sicer, da pri sklepanju pravnih poslov s tretjimi osebami upravnik nastopa praviloma v imenu in za račun etažnih lastnikov (kot neposredni zastopnik), vendar pa lahko zakon ali pa pogodba o opravljanju upravniških storitev določata drugače (prvi odstavek 68. člena Stanovanjskega zakona – v nadaljevanju: SZ-1). Pomembno je tudi, da začne podelitev upravičenja za zastopanje v razmerju do tretjih, s katerimi pooblaščenec sklepa pravne posle za račun zastopanca, učinkovati šele, ko postane zanje (za tretje osebe) razpoznavno v povsem konkretnem pomenu: torej v čigavem imenu in za čigav račun je bila storitev naročena (primerjaj tretji odstavek 70. člena Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju: OZ). Zato je materialnopravno zmotna ocena sodišča prve stopnje, da upravnik v konkretnem primeru ni pasivno legitimirana stranka, ker je tožeča stranka glede na omenjene okoliščine primera vedela, da pri sklepanju sporne pogodbe zastopa etažne lastnike, pri čemer po oceni sodišča prve stopnje pri tem niti ni pravno pomembno, katere konkretne (poimensko določene) etažne lastnike zastopa ter kakšen je sploh delilnik stroškov med temi etažnimi lastniki. Poleg tega je sodišče prve stopnje tudi prezrlo, da upravnik v zunanjem razmerju s tretjo osebo lahko nastopa tudi v svojem imenu in za račun etažnih latnikov (torej kot posredni zastopnik), na kar v konkretnem primeru ne kaže le okoliščina, da je tožena stranka kot upravnik sporni iztoževani račun zavrnila le zaradi konkretno zatrjevanih stvarnih napak opravljenega dela, marveč tudi okoliščina, da je tožena stranka v zadnji pripravljalni vlogi (šesti odstavek na strani 3) celo priznala, da je upravnik na podlagi (priložene) pogodbe o upravljanju tretji osebi celo dolžan plačati obratovalne stroške v zvezi s skupnimi obratovalnimi stroški in kasneje te stroške razdeliti glede na delilnik stroškov med etažne lastnike (primerjaj tudi prvi odstavek 71. člena ZS-1). Upravnik je dolžan ob podpisu (sklenitvi) pogodbe izročiti tretji osebi seznam etažnih lastnikov, ki vsebuje ime in priimek etažnega lastnika, naslov, številko stanovanja, velikost stanovanja in druge podatke, ki so potrebni za opravljanje storitve tretje osebe, in delilnik stroškov med etažnimi lastniki, pri čemer se v tem primeru šteje, da pravni posel zavezuje etažne lastnike na dan sklenitve pogodbe (tretji in četrti odstavek 68. člena ZS-1). Velja tudi prepoved dogovora o solidarni odgovornosti etažnih lastnikov (70. člen ZS-1). V konkretnem primeru pa je tožeča stranka (v odgovoru na ugovor pasivne legitimacije, podan šele v zaključni fazi dokaznega postopka na prvi stopnji) v postopku na prvi stopnji pravočasno izpostavila (kar ponavlja tudi v obravnavani pritožbi), da sploh ni vedela (niti ni glede na okoliščine primera mogla vedeti) za konkreten ključ razdelitve stroškov med konkretne etažne lastnike v objektu O. saj ji tožena stranka teh podatkov nikdar ni posredovala, upoštevaje ob tem, da v pravdi pred istim sodiščem prve stopnje, Pg 1 (plačilo škode zaradi slabo izvedene sanacije) na strani tožeče stranke ne nastopajo etažni lastniki, pač pa tožena stranka kot upravnik v lastnem imenu. Teh trditev o pravno pomembnih dejstvih tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni prerekala, zato se štejejo za priznane (drugi odstavek 214. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju: ZPP).

Zaradi zmotne uporabe materialnega prava, je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje, upoštevaje ob tem, da sploh ni ugotavljalo dejanskega stanja (in v tej zvezi izvajalo dokaznega postopka) v smeri ugotavljanja s strani tožene stranke zatrjevanih stvarnih napak opravljenega posla. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.


Zveza:

SZ-1 člen 68, 68/1, 68/3, 68/4, 70, 71, 71/1.
OZ člen 70, 70/3.
ZPP člen 214, 214/2.
Datum zadnje spremembe:
06.08.2013

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDU1NzAy