<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sodba I Cp 2546/2017
ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CP.2546.2017

Evidenčna številka:VSL00008932
Datum odločbe:21.02.2018
Senat, sodnik posameznik:Mojca Hribernik
Področje:STANOVANJSKO PRAVO
Institut:upravnik - izterjava stroškov - pogodbena podlaga - neupravičena obogatitev - aktivna legitimacija - sklepčnost tožbe - pomanjkljiva trditvena podlaga

Jedro

Upravnik od etažnih lastnikov lahko izterjuje stroške na pogodbeni podlagi, torej, če ima za to posebno pooblastilo, sicer pa le, če je stroške založil iz lastnih sredstev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sodba v izpodbijanem zavrnilnem delu,(1) potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

(1) V II. točki izreka kolikor se odločitev nanaša na zavrnitev zneska 211,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 12. 2015 dalje do plačila, v IV. točki izreka, kolikor se odločitev nanaša na zavrnitev zahtevka za povrnitev izvršilnih stroškov 115,60 EUR in v V. točki izreka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 168130/2015 z dne 12. 1. 2016 v prvem odstavku izreka razveljavi za zakonske zamudne obresti od zneska 6,06 EUR od 27. 1. 2016 dalje in za znesek 211,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 12. 2015 dalje do plačila ter se tožbeni zahtevek v tem delu zavrne (II. točka izreka); da navedeni sklep o izvršbi ostane v veljavi v prvem odstavku izreka za zakonske zamudne obresti od zneska 6,06 EUR od 28. 12. 2015 do 26. 1. 2016 ter za znesek 2,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 12. 2015 dalje do plačila (III. točka izreka); da ostane navedeni sklep o izvršbi v tretjem odstavku izreka v veljavi za znesek 4,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 1. 2017, v preostalem delu za znesek 115,60 EUR pa se sklep v tretjem odstavku izreka razveljavi in predlog za povrnitev stroškov izvršilnega postopka zavrne (IV. točka izreka); odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 52,27 EUR, v roku osem dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. točka izreka).

2. Zoper zavrnilni del sodbe (kolikor se odločitev nanaša na znesek 211,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in na znesek 115,60 EUR ter posledično zoper stroškovno odločitev), se tožnica pravočasno pritožuje zaradi absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tudi v tem obsegu tožbenemu zahtevku in predlogu za povrnitev izvršilnih stroškov ugodi, posledično pa spremeni tudi stroškovno odločitev, podredno pa sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je ugotovitev sodišča prve stopnje, da iz njene trditvene podlage ne izhaja, da je obratovalne stroške poravnala iz lastnih sredstev, napačna. V dopolnitvi tožbe z dne 20. 4. 2016 je zahtevek utemeljila tako po temelju kot po višini. Navedla je, da je v vtoževanem obdobju prejemala račune od dobaviteljev, ki jih je tudi poravnala, kar je razvidno iz potrdil o plačilu obveznosti dobavitelja in še, da je poravnala stroške dobaviteljem za celoten objekt, torej tudi odpadajoči del za toženca, kar je razvidno iz prejetih računov dobaviteljev. Priložila je tudi potrdilo Javnega holdinga Ljubljana z dne 14. 4. 2016, s katerim ta potrjuje, da je v celoti poravnala vse zapadle obveznosti iz naslova plina in toplotne energije za etažne lastnike.

3. Toženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Upravnik od etažnih lastnikov lahko izterjuje stroške na pogodbeni podlagi, torej, če ima za to posebno pooblastilo, sicer pa le, če je stroške založil iz lastnih sredstev.2 Tožnica (upravnik večstanovanjske stavbe) nobene od pravnih podlag ni konkretno zatrjevala. V dopolnitvi tožbe je upravičevala svojo aktivno legitimacijo s trditvama "da je prejemala račune od dobaviteljev, ki jih je tudi poravnavala" in "da je poravnavala stroške dobaviteljem za celoten objekt", ne pa tudi, da jih je poravnala iz lastnih sredstev (in ne iz zbranih sredstev etažnih lastnikov). Navedba dejstev, ki tožbeni zahtevek utemeljujejo, pa je nujna za sklepčnost in v posledici za ugoditev tožbenemu zahtevku, če se dejstva kasneje izkažejo za resnična. Manjkajočih trditev tudi ni mogoče nadomeščati v dokaznem postopku (da npr. izhajajo iz priloženih listin).

6. Ker tožnica torej ni postavila niti konkretnih trditev iz katerih bi izhajala njena aktivna legitimacija (da je subjekt zatrjevane pravice), je sodišče prve stopnje že iz tega razloga tožbeni zahtevek (v izpodbijanem delu) pravilno in zakonito zavrnilo. V posledici je pravilno odločilo tudi, da tožnica ni v celoti upravičena do izvršilnih stroškov, pravilna pa je tudi odločitev, da je ona tista, ki je dolžna tožencu povrniti stroške pravdnega postopka.

7. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji za tožnico na določbi prvega odstavka 154. člena ZPP, za toženca pa na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP.

-------------------------------
2 In je torej z lastnim plačilom stroškov dobaviteljem prikrajšan, lastnik pa obogaten (197. člen Obligacijskega zakonika).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 197
Datum zadnje spremembe:
13.11.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE3NDQ5