<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL sodba II Cpg 950/2016
ECLI:SI:VSLJ:2016:II.CPG.950.2016

Evidenčna številka:VSL0075357
Datum odločbe:23.09.2016
Senat, sodnik posameznik:Mateja Levstek
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:upravnik - neupravičena obogatitev - aktivna legitimacija - poravnava zapadlih obveznosti

Jedro

Tožeča stranka je za vtoževani znesek aktivno legitimirana tako na podlagi 190. člena OZ (neupravičena pridobitev) kot na podlagi 71. člena SZ-1, po katerem mora upravnik brez odlašanja izpolniti zapadle denarne obveznosti tretjim osebam iz pogodb glede upravljanja večstanovanjske stavbe glede na prejeta plačila od vsakega posameznega etažnega lastnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani I. in V. točki izreka potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa je dolžna v v roku 8 dni povrniti 264,50 EUR stroškov odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom odločilo:

I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 193010/2013 z dne 4. 12. 2013 ostane v veljavi v 1. odstavka izreka zaradi plačila 107,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 3. 3. 2011 dalje do plačila, zaradi plačila 89,42 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 29. 3. 2011 dalje do plačila, zaradi plačila 220,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 29. 4. 2011 dalje do plačila, zaradi plačila 149,71 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 11. 6. 2011 dalje do plačila, zaradi plačila 174,81 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 13. 7. 2011 dalje do plačila, zaradi plačila 174,81 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 29. 8. 2011 dalje do plačila, zaradi plačila 107,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 29. 8. 2013 dalje do plačila, zaradi plačila zakonskih zamudnih obresti od 1. 3. 2013 do plačila zneska 106,71 EUR dne 13. 2. 2015, zaradi plačila zakonskih zamudnih obresti od 29. 3. 2013 do plačila zneska 105,48 EUR dne 13. 2. 2015, zaradi plačila zakonskih zamudnih obresti od 29. 4. 2013 do plačila zneska 100,94 EUR dne 13. 2. 2015, zaradi plačila zakonskih zamudnih obresti od 29. 5. 2013 do plačila zneska 110,21 EUR dne 13. 2. 2015, zaradi plačila zakonskih zamudnih obresti od 29. 6. 2013 do plačila zneska 116,46 EUR dne 13. 2. 2015, zaradi plačila zakonskih zamudnih obresti od 29. 7. 2013 do plačila zneska 123,69 EUR dne 13. 2. 2015, zaradi plačila zakonskih zamudnih obresti od 29. 9. 2013 do plačila zneska 85,54 EUR dne 16. 2. 2015, zaradi plačila zakonskih zamudnih obresti od 29. 10. 2013 do plačila zneska 96,64 EUR dne 16. 2. 2015, zaradi plačila zakonskih zamudnih obresti od 29. 11. 2013 do plačila zneska 119,33 EUR dne 16. 2. 2015.

II. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 193010/2013 z dne 4. 12. 2013 se v 1. odstavku razveljavi v delu, ki se nanaša na plačilo 633,34 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 1. 2011 dalje do plačila, plačilo 68,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 31. 8. 2011 dalje do plačila, plačilo 12,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 3. 2011 dalje do plačila in 11,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 3. 2011 dalje do plačila in tožbeni zahtevek v tem delu zavrne.

III. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 193010/2013 z dne 4. 12. 2013 se v 1. odstavku razveljavi v delu, ki se nanaša na plačilo 965,30 EUR in postopek zaradi umika v tem delu ustavi.

IV. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 193010/2013 z dne 4. 12. 2013 v 3. odstavku izreka ostane v veljavi.

V. Tožena stranka mora v 8 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v znesku 344,30 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo do prvega naslednjega dne, po poteku 8 dnevnega roka do plačila.

2. Zoper sodbo v I. in V. točki izreka se je iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) pritožila tožena stranka in priglasila tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala, da višje sodišče pritožbo zavrne in toženi stranki v plačilo naloži še stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. O pritožbi zoper sodbo je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica, saj gre za gospodarski spor majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.

6. Sodba v sporu majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, prvi odstavek 495. člena ZPP) se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni pravno upošteven pritožbeni razlog in je pritožbeno sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje.

7. V tej zadevi je tožeča stranka najprej vložila predlog za izvršbo na podlagi 18 verodostojnih listin, po ugovoru dolžnika (tožene stranke) pa je bila zadeva odstopljena pravdnemu sodišču. Tožeča stranka je upravnik skupne kotlovnice za stavbe na naslovu U. 22 (v tej stavbi je tudi upravnik), U. 24 in U. 13 v M., tožena stranka pa upravnik stavbe U. 24. Del terjatve, ki ga tožena stranka izpodbija v pritožbenem postopku, se nanaša na plačilo elektrike za skupno kotlovnico in stroške hladne vode, ki glede na število oseb odpadejo na etažne lastnike stavbe na naslovu U. 24.

8. Ker zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni pravno upošteven pritožbeni razlog, je višje sodišče vezano na naslednje dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na izpodbijani del odločbe:

- tožeča stranka je strošek dobavitelja elektrike za skupno kotlovnico razdelila na tri objekte v skladu s solastniškimi deleži,

- določen delež odpade tudi na objekt na naslovu U. 24,

- enako je na tri objekte na podlagi skupnega števca tožeča stranka razdelila strošek za vodo,

- tožeča stranka je vse račune za dobavljeno elektriko (E. d. o. o.) in vodo (M. d. o. o.) plačala,

- tožena stranka je navedla, da bo znesek 107,27 EUR plačala, zato ta terjatev ni sporna,

- tožena stranka je s strani etažnih lastnikov prejela plačila za vtoževane račune.

Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega zaključilo, da je tožeča stranka za vtoževani znesek aktivno legitimirana tako na podlagi 190. člena Obligacijskega zakonika - OZ (neupravičena pridobitev) kot na podlagi 71. člena Stanovanjskega zakona - SZ-1, po katerem mora upravnik brez odlašanja izpolniti zapadle denarne obveznosti tretjim osebam iz pogodb glede upravljanja večstanovanjske stavbe glede na prejeta plačila od vsakega posameznega etažnega lastnika.

9. Tožena stranka v pritožbi trdi, da je zaključek sodišča v nasprotju s trditveno podlago pravdnih strank, kakor tudi listinami, ki so bile priložene. Sklicuje se na trditve tožeče stranke v drugi pripravljalni vlogi, ki se nanašajo na račune, ki so v predlogu za izvršbo navedeni pod št. 15 do 18 in ne 2 do 7. Vendar višje sodišče ugotavlja, da tožena stranka s temi in nadaljnjimi trditvami, da računi pod št. 2 do 7 iz predloga za izvršbo dejansko niso bili plačani, uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar v tem pritožbenem postopku ni dovoljeno. Zato ne more uspeti tudi s pritožbenimi trditvami v nadaljevanju, da namreč računi pod zaporednimi št. 2 do 7 niso vsebovali nobene specifikacije, zaradi česar jih je tožena stranka utemeljeno zavračala, medtem ko so bili računi pod št. 9 do 18 predloga plačani, ker je iz njih razvidno, kolikšen je skupni znesek računa in kolikšen je delež etažnih lastnikov, iz naslova zavrnjenih računov pa tožena stranka ni prejela nobenih plačil. Neutemeljeno je tudi sklicevanje na dokaze, natančneje izpis poslovnih knjig tožeče stranke.

10. Neutemeljena je tudi pritožbena trditev, da podlaga zahtevka ne more biti 190. člen OZ, ker tožeča stranka ni niti trdila niti izkazala prikrajšanja na svoji strani in obogatitve na strani tožene stranke. Iz zgoraj povzetega dejanskega stanja namreč izhajajo vsi pogoji za uporabo 190. člena OZ, kar je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo v 13. točki obrazložitve svoje odločitve.

11. Ker tožena stranka ni uspela z izpodbijanjem odločitve v I. točki izreka izpodbijane sodbe, so posledično neutemeljene pritožbene trditve, da je napačna tudi odločitev o zakonskih zamudnih obrestih in odločitev o stroških pravdnega postopka v V. točki izreka izpodbijane sodbe.

12. Skladno z obrazloženim višje sodišče zaključuje, da uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbo tožene stranke je zato kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

13. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP), tožeči stranki pa je dolžna povrniti njene stroške odgovora na pritožbo. Tožeča stranka je priglasila nagrado po tar. št. 3210 Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT, za kar ji gre (ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta 2.713,78 EUR), 196,80 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 ZOdvT v znesku 20,00 EUR in 22% DDV, kar skupaj znaša 264,50 EUR.


Zveza:

OZ člen 190. SZ-1 člen 71.
Datum zadnje spremembe:
26.01.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDAyNDk0