<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sklep I Cp 259/2009
ECLI:SI:VSLJ:2009:I.CP.259.2009

Evidenčna številka:VSL0055823
Datum odločbe:18.03.2009
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
Institut:sklepčnost tožbe - zamudna sodba - izbrisna tožba - aktivna legitimacija za izbrisno tožbo

Jedro

Za izbrisno tožbo je aktivno legitimirana tudi oseba, katere pravice ne nepremičninah so bile prizadete, čeprav še ni bila vknjižena v zemljiški knjigi. Tožba zato ni nesklepčna, če tožeča stranka ne zatrjuje, da je bila pred vpisom toženih strank sama vpisana v zemljiški knjigi.

Če tožeča stranka zatrjuje svojo lastninsko pravico in kršenje njenih materialnopravnih pravic zaradi izvedene vknjižbe, mora biti iz trditvene podlage jasno, na katerih osnovah temelji njena lastninska pravica, sicer tožba ni sklepčna.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

:

Z izpodbijano sodbo je prvo sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je pogodba št. 12 z dne 29.4.1988, sklenjena med strankama družbo B. TOZD in toženci, neveljavna, nadalje zahtevek, naj se ugotovi, da je vknjižba lastninske pravice na nepremičninah z oznako 343.E in 344.E, vl. št. ..., k.o. ..., na ime toženih strank neveljavna, zahtevek, naj se izbriše in naj se hkrati vpiše lastninska pravica v korist tožeče stranke, oziroma podrejeno na ime prvotnega lastnika družbo S.. Tako je odločilo po ugotovitvi, da je tožba nesklepčna, česar tožeča stranka ne bi mogla odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka. Zato je kljub nevloženim odgovorom na tožbo na podlagi 4. odst. 318. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) tožbeni zahtevek zavrnilo.

Proti sodbi vlaga pritožbo tožeča stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Meni, da je določno navedla in ponudila dokaze, da tožene stranke pri vpisu lastninske pravice niso razpolagale z nepretrgano verigo pravnih naslovov v smislu 2. odst. 150. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1). V tožbi je izrecno navedla, da manjka razpolagalni posel med tožečo stranko in družbo B. TOZD Do te jasne navedbe se sodišče ni opredelilo. Njegovo stališče, da ne zatrjuje lastninske pravice družbe B. TOZD, ni pravilno, saj tega tožeča stranka ne more zatrjevati, ker do pravnega posla med njo in navedeno družbo ni nikoli prišlo, kar je razvidno iz tožbe. Omenjena družba ni pravni naslednik tožeče stranke. Uporaba 55. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) je v konkretnem primeru napačna. Tožeča stranka ne trdi, da je bila sama vpisana v zemljiški knjigi kot lastnica obravnavanih prostorov, pač pa, da je bila to družba S., kar je razvidno iz zemljiškoknjižnih podatkov za vl. št. ..., k.o. .... Do teh navedb se sodišče ni opredelilo. Če že ni samo vpogledalo v zemljiško knjigo, bi lahko naložilo tožeči stranki, da predloži relevantne zemljiškoknjižne podatke. Ni obrazložilo mnenja, da nesklepčnosti tožbe tožeča stranka ne bi mogla odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka. Zavrnitev tožbenega zahtevka na podlagi 318. člena ZPP, ni utemeljena.

Na vročeno pritožbo stranke niso odgovorile.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnica nasprotuje ugotovitvam sodišča o nesklepčnosti tožbenega zahtevka. Meni, da je bila zavrnilna sodba izdana v nasprotju s 4. in 3. odst. 318. člena ZPP in da nima razlogov o odločilnih dejstvih – da tožeča stranka ob ustreznem pozivu sodišča ne bi mogla odpraviti nesklepčnosti tožbe z dopolnitvijo navedb. TOZD S tem uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 7. in 14. točke 2. odst. ZPP, na katere mora sodišča druge stopnje paziti tudi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP).

Sklepčnost tožbenega zahtevka je eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe (3. točka 318. člena ZPP). Je procesne narave, sega pa na področje materialnega prava. Sodišče presoja, če je tožbeni zahtevek, opredeljen v dejanski podlagi tožbe, materialnopravno utemeljen. Iz dejstev, ki jih je tožnik navedel v tožbi, mora izhajati tista pravna posledica, ki jo zatrjuje v tožbenem zahtevku. V tožbi mora biti naveden celoten sklop pravnorelevantnih dejstev, ki zadošča za sklep o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Če je navedeno le eno od dejstev, ki je relevantno glede na abstraktno pravno normo, ki jo je treba uporabiti v zadevi, sklepčnosti ni. Če so izpolnjeni drugi pogoji za izdajo zamudne sodbe, sodišče v primeru nesklepčnosti tožbe s sklepom določi rok za odpravo nesklepčnosti. Tožbeni zahtevek zavrne, če tožeča stranka v postavljenem roku tožbe ustrezno ne popravi (3. odst. 318. člena ZPP), brez poziva za odpravo nesklepčnosti tožbe pa le, če je očitno, da je ne bi mogla odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka (4. odst. 318. člena ZPP).

Tožeča stranka je vložila izbrisno tožbo. Če je vknjižba določene pravice iz materialnopravnega razloga neveljavna in so zaradi te vknjižbe kršene pravice določene osebe na nepremičnini, sodišče na podlagi tožbe te osebe ugotovi neveljavnost vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov (1. odst. 243. člena ZZK-1). Za izbrisno tožbo je aktivno legitimirana tudi oseba, katere pravice na nepremičninah so bile prizadete, čeprav še niso bile vknjižene v zemljiški knjigi. Zato je naziranje prvega sodišča, da je tožba nesklepčna, ker tožeča stranka ne zatrjuje, da bi bila pred vpisom toženih strank sama vpisana v zemljiški knjigi, zmotno.

Tožeča stranka je trdila, da so bile njene pravice prizadete, češ da je sama lastnica spornih nepremičnin, ki jih nikoli ni odsvojila družbi B. TOZD, ampak ji jih je le oddala v najem. To je dokazovala z najemno pogodbo z dne 20.11.1971 v zvezi s pogodbo o urejanju premoženjskopravnega razmerja z dne 20.3.1970 (priloga A3). Nadalje je trdila, da je pogodba, sklenjena med družbo B. TOZD in toženimi strankami, kot podlaga za vpis lastninske pravice na tožene stranke v zemljiški knjigi, neveljavna. Ob zanikanju lastninske pravice družbe B. TOZD je s tem zatrjevala pomanjkanje razpolagalne sposobnosti, kar je eden od pogojev za veljavnost zavezovalnega pravnega posla. Nihče namreč ne more prenesti na drugega več pravic, kot jih ima sam. Torej tudi lastninske pravice na drugega ne more prenesti nekdo, ki je sploh nima, ali nanj ni bilo preneseno upravičenje, da bi tako ravnal. Razlogi sodbe, da je tožba nesklepčna zato, ker tožeča stranka ne navaja, s katerimi dejstvi je utemeljena lastninska pravica družbe B. TOZD, so zato nerazumljivi in v nasprotju s tožbenimi navedbami.

Tožba pa je nesklepčna iz drugih razlogov. Iz nje namreč ne izhaja, s čim tožeča stranka utemeljuje svojo lastninsko pravico na spornih nepremičninah in posledično neveljavnost vknjižbe zaradi zatrjevane neizkazanosti listin o vseh večkratnih prenosih lastninske pravice (2. odst. 150. člena ZZK-1), konkretno neizkazanega prenosa lastninske pravice med tožečo stranko in družbo B. TOZD Če tožeča stranka zatrjuje svojo lastninsko pravico in kršenje njenih materialnopravnih pravic zaradi izvedene vknjižbe, mora biti iz trditvene podlage jasno, na katerih osnovah temelji njena lastninska pravica. Doslej ponujena trditvena podlaga ne zadošča za zaključek o lastninskopravnih upravičenjih tožeče stranke na spornih prostorih in posledično o posegu vanje zaradi izpodbijanega izvedenega vpisa v zemljiški knjigi. Tožeča stranka je namreč predložila pogodbo o urejanju premoženjskopravnega razmerja s pravnim prednikom toženih strank iz leta 1971, sklenjene še pred uveljavitvijo Zakona o združenem delu (ZZD; Ur. list SFRJ, št. 53/76). Po njem je prišlo do statusnega preoblikovanja tedanjih gospodarskih subjektov (III. del ZZD, členi 287 in naslednji). Ustanovljene so bile Temeljne organizacije združenega dela (TOZD). V 300. členu ZZD je bilo določeno, da se pri ustanovitvi TOZD sredstva, pravice in obveznosti mednje razdeli tako, da se osnovna sredstva razporedi tisti temeljni organizaciji, v kateri so delavci delali. Na podlagi razporeditve sredstev po 300. členu ZZD so TOZD določile medsebojne pravice in obveznosti in sklenile samoupravne sporazume o razporeditvi sredstev, ali pa je o tem odločilo Sodišče združenega dela. Ob dejstvu, da tožnica terja ugotovitev, da je neveljavna pogodba št. 12, sklenjena leta 1988 med družbo B. TOZD in toženci, bi morala glede na navedena pravna izhodišča torej pojasniti, na kakšni podlagi zatrjuje svoja lastninskopravna upravičenja na spornih poslovnih prostorih. Ker o pravnorelevantnem dejstvu glede statusnega preoblikovanja oziroma ustanovitve TOZD (pogodbene stranke, ki je prenesla sporna poslovna prostora na tožene stranke), oziroma o urejanju medsebojnih pravic in obveznosti med tožnico in pravnim prednikom toženih strank ni navedla ničesar, je tožba res nesklepčna, vendar zaradi drugih razlogov, kot jih je navedlo prvo sodišče.

Tudi njegova ocena, da nesklepčnosti tožeča stranka očitno ne bi mogla odpraviti, je preuranjena. Pritožnik upravičeno opozarja, da sodba o tem nima razlogov. Podani sta absolutni bistveni kršitvi pravil postopka iz 14. točke in 7. točke 2. odst. 339. člena ZPP, ker je sodba izdana v nasprotju s 3. in 4. odst. 318. člena ZPP. To je narekovalo njeno razveljavitev in vrnitev zadeve prvemu sodišču v novo sojenje. Navedenih kršitev postopka glede na njuno naravo pritožbeno sodišče namreč ne more samo odpraviti (1. odst. 354. člena ZPP).

V novem sojenju naj prvo sodišče po 3. odst. 318. členu ZPP tožeči stranki določi ustrezen rok za popravo tožbe in nadaljuje predpisani postopek.

Odločba o pritožbenih stroških temelji na 3. odst. 165. člena ZPP.


Zveza:

ZZK-1 člen 150, 150/2, 243, 243/1.
ZPP člen 318, 318/3, 318/4, 339/2-7, 339/2-14.
ZZD člen 300.
Datum zadnje spremembe:
06.05.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDY0OTUw